Prevod

Ou Ming iz Lulinga je potoval s trgovci in jih je pot vodila čez jezero Pengze. Vsakič je v jezero vrgel nekaj od tega, kar je imel na čolnu, pa naj je bilo tega veliko ali malo, in rekel: »To je dar v znamenje spoštovanja.« Ko je po več letih znova plul tam mimo, je nenadoma zagledal široko cesto sredi jezera, po kateri je veter dvigal oblake prahu. Po njej mu je naproti prišlo nekaj uradnikov, eni na vozovih, drugi na konjih, in mu reklo: »Gospod Qinghong nas je poslal, da vas povabimo k njemu.« Kmalu so prispeli do dvorca, pred vrati katerega so stali uradniki in stražarji. Minga je obšel hud strah. Eden od uradnikov mu je rekel: »Ničesar se vam ni treba bati! Gospoda Qinghonga so ganili darovi, s katerimi ste mu vsa ta leta izkazovali spoštovanje, zato vas je povabil k sebi. Gotovo vas bo hotel bogato obdariti. Ničesar ne vzemite, prosite le za Ruyuan.« Ko je Ming stopil pred gospoda Qinghonga, je torej prosil za Ruyuan. Gospod ji je ukazal, naj odide z Mingom. Ruyuan je bila namreč njegova služabnica. Ming jo je odpeljal domov in odtlej se mu je izpolnila vsaka želja. V nekaj letih je silno obogatel.