Prevod

Ko so Atenci nekoč govorniku Demostenu preprečevali govoriti v ljudski skupščini, je dejal, da bi jim rad povedal nekaj kratkega. Ko so utihnili, je začel: »Neki mladenič si je poleti najel osla za pot iz Aten v Megaro. Opoldne, ko je sonce silovito pripekalo, sta se tako mladenič kot oslov lastnik hotela zateči v oslovo senco. Drug drugemu sta to branila: lastnik je trdil, da je oddal v najem osla, ne pa tudi njegove sence, mladenič pa, da ima kot najemnik vso pravico do nje.« Ko je to povedal, je odšel. Atenci so ga zadržali in ga prosili, naj zgodbo pove do konca. Tedaj je dejal: »Torej hočete poslušati o oslovi senci, kadar govorim o pomembnih zadevah, pa nočete?«