Prevod

Ker so imeli pomorščaki navado, da so za kratkočasje na plovbo jemali malteške psičke in opice, je tudi neki popotnik na ladjo vzel opičjaka. Ko so pripluli do Suniona, rta v Atiki, jih je zajelo silovito neurje. Ladja se je prevrnila in vsi so skušali splavati na kopno; med njimi je plaval tudi opičjak. Neki delfin ga je opazil in ga imel za človeka, zato je zaplaval podenj, ga dvignil na hrbet in ga ponesel proti obali. Ko sta prispela do Pireja, atenskega pristanišča, je opičjaka vprašal, ali je po rodu Atenec. Ta je pritrdil in dodal, da so njegovi starši tam ugledni ljudje. Delfin ga je nato vprašal, ali pozna tudi Pirej. Opičjak je mislil, da govori o človeku, zato je odgovoril, da je njegov zelo dober prijatelj in da se dobro poznata. Delfina je tako nesramna laž razjezila, zato ga je potopil in utopil.

Basen meri na ljudi, ki ne poznajo resnice, pa vendar mislijo, da lahko druge zavajajo.