Prevod

V tretjem mesecu tretjega leta dobe Zhenghe pod dinastijo Han je močno deževalo. He Bigan je bil doma in je opoldne sanjal, da so se pred njegovimi vrati zbrali imenitni gostje z vozovi in konji. Ko se je prebudil, je to povedal ženi. Še preden je končal pripoved, se je pri vratih prikazala starka, stara kakih osemdeset let ali več, belih las, in prosila za zavetje pred dežjem. Čeprav je silovito lilo, njena obleka ni bila prav nič mokra. Ko je dež ponehal, jo je pospremil do vrat. Tedaj mu je rekla: »Na skrivaj ste storili mnogo dobrega. Danes vam Nebo podarja števne ploščice, da bi se vaš rod razmnožil.« Nato je iz nedrij vzela talismanske ploščice, podobne pisalnim deščicam, dolge devet cunov, skupaj devetsto devetdeset, in jih izročila He Biganu z besedami: »Toliko vaših potomcev bo nosilo uradniški pečat s svileno vrvico.«