Prevod
Izvirni jezik: latinščina Vir: PerseusDL canonical-latinLit Zanesljivost razčlenitve: srednja Medtem se sprašujejo, kdo bi breme tako velike oblasti zmogel nositi in naslediti tako mogočnega kralja: sloves, glasnik resnice, namenja prestol slavnemu Numi; njemu ni dovolj poznati obredov sabinskega ljudstva: njegov široki duh sega po višjem in raziskuje naravo sveta. Ljubezen do tega raziskovanja ga je gnala, da je zapustil domovino in Kure ter prišel v mesto Herkulovega gostitelja.
Ko je spraševal, kdo je na italskih obalah ustanovil grško mesto, mu je eden izmed domačih starcev, ki je dobro poznal davne čase, takole povedal: »Pravijo, da je Jupitrov sin, bogat s čredami iberskega goveda, od Oceana srečno priplul do lacinijskih obal; in ko je njegova čreda tavala po nežni travi, je sam vstopil v dom velikega Krotona pod njegovo gostoljubno streho ter si s počitkom olajšal utrujenost od dolgotrajnega truda.
Ob odhodu je dejal: ‘V času naših potomcev bo tu stalo mesto.’ In obljuba se je uresničila. Živel je namreč neki Miskel, sin Alemona iz Argosa, ki so mu bili bogovi bolj naklonjeni kakor komur koli v tistem času. Ko je ležal pogreznjen v globok spanec, se je nadenj sklonil bog s kijem in ga nagovoril: ‘Pojdi, poišči kamnite valove daljnega Ezara! Le brž zapusti rodni dom!’ In če ne bi ubogal, mu je zagrozil z mnogimi strahotami; nato sta hkrati odšla spanec in bog.
Alemonov sin vstane in v molčečem duhu premleva pravkaršnje videnje; dolgo se v njem bijejo nasprotujoče si misli: bog mu veleva oditi, zakoni mu odhod prepovedujejo, in kdor hoče zamenjati domovino, je kaznovan s smrtjo. Svetlo Sonce je že skrilo svojo bleščečo glavo v Ocean in najtemnejša Noč je dvignila z zvezdami posuto glavo: zdelo se mu je, da je isti bog spet prišel in mu velel isto, če pa ne bi ubogal, mu je grozil s še številnejšimi in hujšimi nadlogami.
Prestrašil se je in že pripravljal vse, da bi domače svetišče prenesel v novo bivališče; po mestu se razširi mrmranje in obtožijo ga kršitve zakonov. Ko je bila tožba predstavljena in očitni zločin dokazan brez prič, obtoženec v zanemarjeni obleki dvigne obraz in roke k bogovom: ‘O ti, ki ti je dvakrat šest del prislužilo mesto v nebesih, pomagaj mi, prosim!’ reče. ‘Saj si me ti napeljal k temu zločinu.’ Stara navada je bila glasovati s snežno belimi in črnimi kamenčki: s črnimi so obtožence obsojali, z belimi oproščali krivde.
Tudi tedaj so tako izrekli žalostno sodbo in prav vsak kamenček, ki je padel v neusmiljeno žaro, je bil črn. Ko pa so jo prevrnili in stresli kamenčke, da bi jih prešteli, so se vsi iz črnih spremenili v bele; in sodba, ki jo je Herkulova božanska moč obarvala belo, je oprostila Alemonovega sina. Ta se zahvali svojemu zaščitniku, Amfitrionovemu sinu, in ob naklonjenih vetrovih pluje po Jonskem morju mimo salentinskega Nereta, mimo Sibarisa in Krimise ter Japigovih polj; pluje mimo Sibarisa in lakedajmonskega Tarenta, mimo turijskih zalivov in Krimise ter Japigovih polj, in ko naposled prepotuje dežele vzdolž teh obal,
najde ustje reke Ezar, ki mu ga je namenila usoda, nedaleč od tod pa gomilo, pod katero je sveta zemlja prekrivala Krotonove kosti. Na tleh, ki mu jih je pokazal bog, ustanovi mesto in mu da ime po možu, pokopanem v gomili.« Po zanesljivem izročilu so bili takšni začetki tega kraja in mesta, ustanovljenega na italskih tleh.
