Waltey

Prevod

Nekoč je k Seimeiju v njegovo hišo v Tsuchimikadu prišel ostarel, osivel menih. Spremljala sta ga dva dečka, stara kakih deset let. Seimei ga je vprašal: »Kdo ste in od kod prihajate?« Menih je odgovoril: »Iz dežele Harima sem. Rad bi se izučil v umetnosti onmjōdō. Slišal sem, da ste v tej veščini izjemno podkovani, pa sem prišel, da bi se pri vas česa naučil.« Seimei si je mislil: »Ta menih je očitno prebrisan. Prišel me je preizkušat. Ne bi bilo dobro, če bi se pred njim slabo odrezal. Malo ga bom potegnil za nos. Dečka, ki ju je pripeljal s seboj, sta najbrž šikigamija, duhova, ki mu služita.« V mislih je ukazal: »Če sta res šikigamija, naj izgineta!« V rokavu je z rokami napravil čarovno znamenje in tiho izrekel urok. Nato je menihu dejal: »Za zdaj se le vrnite domov. Pridite spet na kak ugoden dan, pa vas bom poučil o tem, česar se želite naučiti.« »Kako ste blagohotni!« je vzkliknil menih, pomel dlani, jih sklenjene pritisnil k čelu in naglo odšel. Seimei je že mislil, da ga ni več, toda menih se je ustavil in začel stikati naokrog, kukal je v lopo za vozove in povsod, kjer bi utegnil koga najti. Nato je spet stopil predenj in rekel: »Oba dečka, ki sta me spremljala, sta izginila. Prosim, vrnite mi ju, da se bom lahko odpravil domov.« Seimei mu je odvrnil: »Častiti menih, kako nenavadne reči govorite! Zakaj neki bi jaz, Seimei, jemal tuje spremljevalce?« Menih pa ga je rotil: »Seveda, moj gospod, povsem prav imate. A vendar vas prosim, usmilite se me in ju izpustite.« »No, no,« je rekel Seimei. »Prav nič mi ni bilo po volji, da ste me prišli preizkušat s šikigamijema. S kom drugim že lahko tako ravnate, toda kako ste si drznili kaj takega storiti meni?« Nato je začel nekaj zamrmravati, kakor bi bral uroke. Čez nekaj trenutkov sta oba dečka pritekla od zunaj in se pojavila pred menihom. Tedaj je ta dejal: »Res je, prišel sem vas preizkusit. Priklicati šikigamija ni težko, toda skriti duha, ki služi drugemu, je nekaj, česar sam nikakor ne bi zmogel. Odslej želim biti z vsem srcem vaš učenec.« Izza nedrij je potegnil list s svojim imenom in mu ga izročil.

Izvirnik

昔晴明か土御門の家に老しらみたる老僧きたりぬ十歳斗なる童部二人くしたり晴明なにその人にておはするそととへは播磨国の者にて候陰陽師を習はん心さしにて候此道にことにすくれておはしますよしを承てせうせうならひまいらせんとてまいるなりといへは晴明か思やう此法師はかしこき者にこそあるめれ我を心みんとてきたるものなりそれにわろくみえてはわろかるへしこの法師すこしひきまさくらんと思てともなる童は式神をつかひてきたるなめりもししき神ならはめしかくせと心の中に念して袖の内にて印を結てひそかに呪を唱ふさて法師にいふやう

とく帰給ねのちによき日して習はんとの給はん事ともはをしへたてまつらんといへは法師あらたうとといひて手をすりて額にあてて立はしりぬ今はいぬらんとおもふに法師とまりてさるへき所々車宿なとのそきありきて又前によりきていふやうこのともに候つる童の二人なから失て候それ給はりて帰らんといへは晴明御房は希有の事いふ御房かな晴明はなにの故に人のともならんものをはとらんするそといへは法師のいふやうさらにあか君おほきなることはり候さりなからたたゆるし給はらんとわひけれはよしよし御房の人の心みんとて式神つかひてくるかうらやましきを事におほえつるかこと人をこそさやうには心え給はめ晴明をはいかてさる事し給へきといひて物よむやうにしてしはしはかりありけれは外の方より童二人なから走入て法師のまへに出来けれはそのおり法師の申やう実に心み申つる也

仕事はやすく候人のつかひたるをかくすことは更にかなふへからす候今よりはひとへに御弟子となりて候はんといひてふところより名簿ひきいててとらせけり

Nalagam bralnik