Prevod

Okrožje Kern v Kaliforniji leži večinoma v krožni dolini in dolgo, dolgo preden je hudobec ustvaril bledoličnika, je bilo dom ljudstva, veščega raznih umetnosti, ki je častilo Velikega duha v stavbi z visoko kupolo. Toda pogum in modrost enega izmed njih sta jih pripravila do tega, da so pozabili na Manituja in začeli po božje častiti moža, ki mu je bil po njihovem najbolj podoben. Privedli so ga v tempelj, molili k njemu in mu peli ter tam prirejali svoje svete plese. S tem so Boga tako razjezili, da je razprl zemljo in jih pogoltnil. Še leta zatem ni bilo o tem ljudstvu ne duha ne sluha, le njegovo kamnito orodje je ostalo po pobočjih sosednjih gričev. Manitu je dolino celo zalil z vodo in v notranjem morju so se razigrano podile velikanske živali.

Toda kmalu se je pokesal svoje jeze in v navalu nestrpnosti nad tem, kar je storil, izvrgel tolikšne količine zemlje, ki se je kadila od vročine, da je tako ustvaril Sierro Nevado, obenem pa je prebil griče ob spodnjem koncu jezera in voda je skozi Golden Gate odtekla v morje. Tako je dolina spet postala kopno in Manitu je znova odprl zemljo ter izpustil ujeto pleme. Zaprti ljudje niso pozabili ne svojih umetnosti ne svoje srčnosti; poskrbeli so, da je kraj spet zacvetel, si podredili druga plemena, Manitu pa jih je razglasil za svoje izvoljence, od katerih bo edinih sprejemal žrtve. Toda njihov poglavar je postal tako častihlepen, da je hotel v čaščenju ljudstva izpodriniti Manituja, nazadnje pa je v blaznosti domišljavosti boga izzval na dvoboj.

Veliki duh se je pretvarjal, da sprejema izziv, in grešnike poslal blodit po puščavi, dokler niso dosegli doline v Sierri nasproti Tehachapiju, kjer jih je dal iztrebiti hordi divjakov iz puščave Mojave. Nato je v navalu gnusa nad neposlušnim človeštvom priklical vihar in iz dežele teh divjakov pometel vse, kar je bilo živo, ter razglasil, da odtlej v njej ne bo več nobenega človeka. In tako je bilo.