Kako je Džizo rešil meniha iz podzemlja

Besedilo

Kako je Džizo rešil meniha iz podzemlja

Tudi to se je zgodilo nekoč davno. V vasi Saka v okraju Takakusa v deželi Inaba je stal samostan z imenom Kokuryūji. Dal ga je zgraditi Chikanaka, nekdanji upravitelj te dežele. Tamkajšnji starci so iz roda v rod pripovedovali tole zgodbo. V templju je živel predstojnik, ki je k sebi poklical rezbarje budističnih podob, da bi mu izdelali kip bodisatve Jizōja. Medtem ko so delali, pa je njegovo ženo zapeljal drug moški in z njim je skrivaj izginila neznano kam. Predstojnik je bil ves iz sebe; pozabil je tako na kip kakor na rezbarje, razposlal ljudi po vaseh in zaselkih ter jo iskal na vse strani. Tako je minilo sedem ali osem dni. Rezbarji, ki so ostali brez naročnika, so brez dela sedeli in obupano zrli v nebo. Ko je to videl menih, ki je skrbel za samostanske zadeve, se mu je prebudila dobrota v srcu. Priskrbel je hrano in jih nahranil, tako da so vendarle izdelali Jizōjev leseni kip, niso pa ga mogli pobarvati niti okrasiti. Pozneje je ta menih zbolel in umrl. Žena in otroci so bridko jokali za njim. Položili so ga v krsto, vendar ga še niso odnesli, temveč so ga obdržali doma in bedeli ob njem. Šesti dan po njegovi smrti, nekako ob uri ovce, se je krsta nenadoma premaknila. Tisti, ki so to videli, so se prestrašili in zbežali. Žena pa je v solzah odprla krsto in zagledala meniha, ki je oživel. Dala mu je v usta malo vode in čez nekaj časa je začel pripovedovati, kaj je doživel v onostranstvu: »Prišla sta dva velika demona, me zgrabila in gnala čez prostrano planjavo. Tedaj se je prikazal menih v beli obleki in jima dejal: ‘Demona, nemudoma izpustita tega meniha! Jaz sem bodisatva Jizō. Ta menih je dal izdelati mojo podobo v templju Kokuryūji v deželi Inaba. Rezbarji so več dni ostali brez hrane, on pa jim je v svoji globoki veri priskrbel jedačo in jih oskrbel, da so lahko izdelali moj kip. Te dobrote ne morem pozabiti. Vsekakor ga morata izpustiti.’ Ko je tako spregovoril, sta me demona izpustila. Nato mi je skrbno pokazal pot in me poslal nazaj. Tedaj sem oživel.« Potem so žena in otroci dali pobarvati kip bodisatve Jizōja, mu darovali in mu ostali vdano predani. Še danes stoji v tem templju.