Prevod

V času vladavine cesarja Wuja iz dinastije Jin sta se v okrožju Hejian mladenič in dekle skrivaj zaljubila ter si obljubila zakon. Kmalu zatem je mladenič odšel v vojsko in se več let ni vrnil. Dekletova družina jo je hotela omožiti z drugim. Ni hotela privoliti, a starši so jo silili, dokler ni nazadnje morala popustiti in oditi k možu. Kmalu zatem je zbolela in umrla. Ko se je mladenič vrnil z vojaške službe, je povprašal, kje je dekle, in njena družina mu je vse povedala. Odšel je na njen grob, da bi jo objokoval in si izlil žalost, vendar so ga čustva tako prevzela, da je razkopal grob in odprl krsto. Dekle je tedaj oživelo. Na hrbtu jo je odnesel domov in nekaj dni skrbel zanjo, dokler si ni povsem opomogla. Ko je za to izvedel njen mož, je prišel ponjo. Mladenič mu je ni hotel izročiti in je dejal: »Tvoja žena je umrla. Kdo je že slišal, da bi mrtvi lahko znova oživeli? To dekle so mi podarila nebesa; ni tvoja žena.« Tako sta se zapletla v pravdo. Ker ne okrajne ne okrožne oblasti niso znale razsoditi, so zadevo predložile vrhovnemu sodnemu uradniku. Wang Dao, uradnik cesarskega tajništva, je v poročilu prestolu zapisal: »Njegova najgloblja iskrenost je ganila nebo in zemljo, zato je mrtva znova oživela. To je izjemen dogodek, o katerem ni mogoče soditi po običajnih pravilih. Predlagam, naj jo prisodijo tistemu, ki je odprl grob.« Dvor je njegov predlog sprejel.