Prevod

Pa je rekla: »Vedi, o kralj, da sta si lisjak in volk našla skupen brlog in se vanj zatekala drug ob drugem. Tako sta živela nekaj časa, vendar je volk lisjaka zatiral. Nekoč je lisjak volku svetoval, naj bo blag in naj opusti hudobijo. Rekel mu je: ‘Če boš vztrajal pri svoji objestnosti, utegne Bog nadte poslati Adamovega sina, saj je ta poln zvijač, pretkanosti in prevar. Ptice lovi iz zraka, ribe iz morja, gore seka in jih prestavlja, vse to s svojo iznajdljivostjo. Zato bodi pravičen ter opusti zlo in nasilje; tako boš svoj živež užival z večjim mirom.’ Volk pa njegovih besed ni sprejel, temveč mu je osorno odvrnil: ‘Ni tvoja stvar, da govoriš o velikih in pomembnih rečeh.’ Nato je lisjaka tako silovito udaril, da je ta padel v nezavest. Ko se je ovedel, se je volku nasmehnil, se mu opravičil za nespodobne besede in izrekel ta dva verza:

Če sem v ljubezni do vas kdaj grešil in kaj zavržnega storil, se zdaj kesam vsega, kar sem zagrešil; vaše odpuščanje objame tudi grešnika, ki pride prosit zanj. Volk je sprejel njegovo opravičilo, ga nehal trpinčiti in mu rekel: ‘Ne govori o tem, kar se te ne tiče, sicer boš slišal kaj, kar ti ne bo všeč.’ Tedaj je Šeherezado dohitelo jutro in utihnila je s pripovedjo, ki ji je bila dovoljena.