Prevod

Ko je Ezop na Samosu nagovarjal ljudsko skupščino, ki je sodila ljudskemu voditelju in odločala o njegovi smrtni obsodbi, je povedal: »Lisico je med prečkanjem reke odneslo v sotesko. Ker ni mogla zlesti iz nje, je dolgo trpela, nanjo pa se je prisesalo mnogo klopov. Mimo je prišel jež, jo zagledal in se je usmilil ter jo vprašal, ali naj ji odstrani klope. Toda lisica mu ni dovolila. Ko jo je vprašal, zakaj ne, je odvrnila: ‘Ti so se že nasitili moje krvi in je sesajo le še malo. Če pa jih odstraniš, bodo prišli drugi, lačni, in mi izpili še preostalo kri.’ — Prav tako tudi vam, možje s Samosa,« je dejal Ezop, »ta človek ne bo več škodoval, saj je že bogat. Če pa ga usmrtite, bodo prišli drugi, revni, ki bodo s krajo izčrpali vaše skupno premoženje.«