Prevod

Gelon s Sicilije, ki je nameraval zavladati Himerčanom kot tiran, si je pridobival naklonjenost ljudstva in se zanj bojeval proti mogočnikom. Množica ga je vzljubila in mu bila pripravljena dati telesno stražo, ko je zanjo zaprosil. Toda pesnik Stezihor iz Himere je zaslutil, da se hoče polastiti tiranske oblasti, zato je stopil pred množico in ji povedal basen, ki je ponazarjala, kaj jo čaka. »Konj,« je dejal, »se je pasel in hodil pit k studencu, košuta pa je tekala po ravnici, teptala travo in kalila vodo. Konj jo je hotel kaznovati za škodo, ki mu jo je povzročala, a ker je bil počasnejši od nje, je na pomoč poklical lovca. Ta mu je obljubil, da ga bo zlahka maščeval, če le sprejme uzdo in jezdeca na svoj hrbet. Tako se je tudi zgodilo. Košuta je obležala, zadeta s kopji, konj pa je spoznal, da je postal lovčev suženj.« »Prav tega, Himerčani,« je nadaljeval, »se bojim tudi za vas: da boste zdaj, ko ste še svobodno ljudstvo, z Gelonovo pomočjo premagali sovražnike, pozneje pa sami postali Gelonovi sužnji. Kajti vsaka moč se rada v rokah tistega, ki jo je dobil, obrne proti tistemu, ki mu jo je dal, kadar je ta ne more več vzeti nazaj tako zlahka, kakor jo je izročil.«