Waltey

Waltey

Knoist in njegovi trije sinovi

Grimmove pravljice · Jacob in Wilhelm Grimm
Kupi e-knjigo Kupi tiskano izdajo

O besedilu

Knoist in njegovi trije sinovi

Vir
Grimmove pravljice
Avtor
Jacob in Wilhelm Grimm
Jezik branja
Slovenščina
Jezik izvirnika
Deutsch
Čas branja
1 min branja
Obseg
1 stran
Naslov izvirnika
Knoist und seine drei Söhne

O izvirniku

Grimmove pravljice

Gozdovi, čarobni predmeti in ljudska logika evropske pripovedne tradicije. Bralni jezik je Slovenščina, izvirnik pa prihaja iz vira Grimmove pravljice v jeziku Deutsch.

Besedilo

Knoist in njegovi trije sinovi

Med Werrelom in Soestom je živel mož po imenu Knoist; imel je tri sinove: eden je bil slep, drugi hrom, tretji pa čisto nag. Nekoč so šli čez polje in zagledali zajca. Slepi je streljal nanj, hromi ga je ujel, čisto nagi pa ga je vtaknil v žep. Nato so prišli do velikega, mogočnega vodovja, na katerem so bile tri ladje: ena je puščala, druga se je potapljala, tretja pa ni imela dna. In prav v tisto ladjo, ki ni imela dna, so stopili vsi trije. Potem so prišli do silno velikega gozda; v njem je stalo veliko, mogočno drevo, v drevesu je bila silno velika kapela, v kapeli pa gabrov cerkovnik in pušpanov župnik, ki sta s kiji delila sveto vodo.

Blagor možu, ki zna sveti vodi uiti.

Izvirnik

Knoist und seine drei Söhne

Naslednje strani prikazujejo izvirno besedilo za primerjavo.

Ein Märchen der Brüder Grimm

Zwischen Werrel und Soest, da wohnte ein Mann, und der hieß Knoist; der hatte drei Söhne: der eine war blind, der andere war lahm, der dritte war splitternackt. Da gingen sie einmal übers Feld, da sahen sie einen Hasen. Der Blinde schoß auf ihn, der Lahme fing ihn und der Splitternackte, der steckte ihn in die Tasche. Da kamen sie zu einem großen, allmächtigen Wasser, da waren drei Schiffe darauf: das eine rann, das andere sank und das dritte hatte keinen Boden. Und worin kein Boden war, in dieses Schiff gingen sie alle drei hinein. Dann kamen sie an einen allmächtig großen Wald; darin war ein großer, allmächtiger Baum, in dem Baum war eine allmächtig große Kapelle, in der Kapelle war ein hagebuchener Küster und ein buchsbaumener Pastor, die teilten das Weihwasser mit Knüppeln aus.

Selig ist der Mann,

Der dem Weihwasser entlaufen kann.