Prevod

Hua Tuo iz dežele Pei, z vljudnostnim imenom Yuanhua, je bil znan tudi pod imenom Fu. Liu Xun iz Langye, upravitelj okrožja Henei, je imel hčer, staro skoraj dvajset let, ki jo je mučila rana na levem kolenu. Srbela jo je, bolela pa ne; ko se je zacelila, se je čez nekaj deset dni spet odprla. Tako je trajalo že sedem ali osem let. Poklicali so Hua Tuoja, da bi jo pregledal. Dejal je: »To je lahko ozdraviti.« Naročil je, naj priskrbijo riževe otrobe, rumenega psa in dva dobra konja. Psu so okoli vratu privezali vrv, nato pa je jezdec pognal konja in vlekel psa za seboj. Ko se je konj izčrpal, so ga zamenjali z drugim. Po dobrih tridesetih lijih pes ni mogel več teči, zato so ga morali pešci vleči naprej. Ko so tako prepotovali skoraj petdeset lijov, je Hua Tuo dekletu dal popiti zdravilo. Mirno je legla in izgubila zavest. Tedaj je vzel velik nož in psu prerezal trebuh tik pred zadnjima nogama. Odprtino je obrnil proti rani in jo pridržal dva ali tri cune od nje. Čez kratek čas je iz rane prilezlo nekaj kači podobnega. Z železnim šilom ji je prečno prebodel glavo. Kača se je pod kožo še dolgo zvijala, nato pa obmirovala. Izvlekel jo je; dolga je bila približno tri čije in je bila povsem podobna kači, le da je imela očesni vdolbini brez zenic in nazaj obrnjene luske. V rano je nanesel mazilo in zdravilni prašek in v sedmih dneh se je zacelila.