Prevod
Pripovedujejo tudi, da je neki kralj po imenu Hosrov zelo rad jedel ribe. Nekega dne je sedel v svoji dvorani z ženo Širin, ko je prišel ribič in mu v dar prinesel veliko ribo. Hosrovu je bila riba tako všeč, da je ukazal ribiču izplačati štiri tisoč dirhamov. Širin mu je rekla: »Slabo si storil.« »Zakaj?« je vprašal. Odgovorila je: »Ker bo odslej vsak tvoj dvorjan, ki mu boš podaril toliko denarja, ta dar zaničeval in govoril: ‘Dal mi je le toliko, kolikor je dal ribiču.’ Če pa mu boš dal manj, bo rekel: ‘Zaničuje me, saj mi je dal manj kakor ribiču.’« Hosrov je dejal: »Prav imaš, vendar se kraljem ne spodobi jemati darov nazaj. Zdaj je že prepozno.« Širin je rekla: »Domislila sem se zvijače, s katero lahko dobiš dar nazaj.« »Kako pa?« jo je vprašal. Rekla mu je: »Če to želiš, pokliči ribiča in ga vprašaj: ‘Je ta riba samec ali samica?’ Če reče, da je samec, mu odgovori: ‘Hoteli smo samico.’ Če pa reče, da je samica, mu odgovori: ‘Hoteli smo samca.’« Poslal je po ribiča in ta se je vrnil. Ribič je bil bister in preudaren mož. Kralj Hosrov ga je vprašal: »Je ta riba samec ali samica?« Ribič je poljubil tla in rekel: »Ta riba je dvospolnik, ni ne samec ne samica.« Hosrov se je njegovim besedam zasmejal in ukazal, naj mu dajo še štiri tisoč dirhamov. Ribič je odšel k zakladniku, od njega prejel osem tisoč dirhamov in jih spravil v vrečo, ki jo je imel s seboj. Oprtal si jo je na rame in že hotel oditi, ko mu je iz nje padel en dirham. Odložil je vrečo, se sklonil in pobral kovanec, kralj in Širin pa sta ga opazovala. Širin je rekla: »O kralj, si videl, kako nizkoten in malenkosten je ta človek? Izgubil je en sam dirham, pa mu ga je bilo težko pustiti, da bi ga pobral kateri od kraljevih služabnikov.« Ko je kralj slišal njene besede, se mu je ribič zagnusil in rekel je: »Prav imaš, Širin.« Nato je ukazal, naj ribiča pripeljejo nazaj, in mu dejal: »Ti malovrednež, še človek nisi! Kako si mogel zaradi enega samega dirhama odložiti vse to bogastvo z ramen in se skloniti ponj? Si bil res preveč skop, da bi ga pustil ležati?« Ribič je poljubil tla in rekel: »Naj Bog nakloni kralju dolgo življenje! Tistega dirhama nisem pobral zato, ker bi mi toliko pomenil, temveč zato, ker je na eni strani kraljeva podoba, na drugi pa njegovo ime. Bal sem se, da bi kdo nevede stopil nanj in s tem oskrunil kraljevo ime in podobo, jaz pa bi moral odgovarjati za ta greh.« Kralj se je začudil njegovim besedam in njegov odgovor mu je ugajal, zato je ukazal, naj mu dajo še štiri tisoč dirhamov. Nato je velel glasniku, naj po vsem kraljestvu razglasi: »Nihče naj se ne ravna po nasvetih žensk, kajti kdor jih posluša, poleg svojega dirhama izgubi še dva.«