Prevod

Guan Lu, z vljudnostnim imenom Gongming, je bil doma iz Pingyuana. Vešč je bil vedeževanja po Knjigi premen. Wang Ji iz Donglaija, z vljudnostnim imenom Boyu, je bil upravitelj Anpinga. Ker so se v njegovi hiši večkrat dogajale nenavadne reči, je poklical Guan Luja, naj o njih povpraša z vedeževalnimi stebli. Ko je bil heksagram sestavljen, je Guan Lu dejal: »Vaš heksagram kaže, da je neka ženska nizkega stanu rodila dečka, ki je takoj, ko je padel na tla, stekel v ognjišče in tam umrl. Nadalje se je na postelji pojavila velika kača s pisalnim čopičem v gobcu. Stari in mladi so jo opazovali, čez nekaj trenutkov pa je izginila. Poleg tega je v sobo priletela vrana in se spopadla z lastovko; lastovka je poginila, vrana pa odletela. To so tri prikazni, ki jih kažejo znamenja.« Wang Ji je osupnil in rekel: »Kako globoko more seči dojemanje skritega pomena! Prosim, razložite mi še, ali napovedujejo srečo ali nesrečo.« Guan Lu je odgovoril: »Ne grozi vam nobena druga nadloga. Le gostišče (po drugi različici: uradno poslopje) je že zelo staro, zato se v njem zbirajo duhovi in prikazni ter povzročajo čudne pojave. Otrok, ki je takoj po rojstvu stekel, ni mogel teči sam; v ognjišče ga je odnesel demon Song Wuji. Velika kača s čopičem v gobcu ni bila nič drugega kakor duh starega pisarja. Vrana, ki se je bojevala z lastovko, pa duh starega sluge pri zvoncu. Pravičnosti božanskih sil prikazni ne morejo škodovati, premen vseh bitij pa Pot ne ustavlja. Duhovne sledi, ki se zgoščajo skozi dolga leta, nujno sledijo svojemu določenemu redu. V današnjem heksagramu so vidne podobe teh dogodkov, ne pa tudi nesreča. Zato vem, da gre le za duhove, ki so si nadeli tujo podobo, ne pa za znamenja pogubnega zla. Nobenega razloga za skrb ni. Nekdaj bronasti obredni kotel kralja Gaozonga ni bil kraj, kjer bi moral zakikirikati fazan, in stopnice pred palačo kralja Taiwuja niso bile kraj, kjer bi morali zrasti murva in divja murva. Pa vendar je divja ptica enkrat zakikirikala in Wu Ding je postal veliki prednik Gaozong; murvi sta za kratek čas pognali in Taiwujeva vladavina je doživela razcvet. Vem, da ti trije dogodki niso ugodna znamenja, vendar vas prosim, gospod upravitelj, da mirno živite in negujete svojo krepost, jo vedro razvijate in ji dajete sijaj. Ne dovolite, da bi zvijače duhov omadeževale in obremenile vašo prirojeno čistost.« Pozneje se res ni zgodilo nič hudega. Po premestitvi na položaj nadzornika vojske za pomiritev juga je Guan Lujev rojak v Taiyuanu vprašal Guan Luja: »Ko ste nekoč upravitelju Wangu pojasnjevali nenavadne dogodke, ste rekli: ‘Stari pisar je postal kača in stari sluga pri zvoncu je postal vrana.’ Oba sta bila prvotno človeka. Zakaj sta se torej spremenila v tako nizki bitji? Ste to razbrali iz podob črt heksagrama ali je bila to vaša lastna domneva?« Guan Lu je odgovoril: »Če ne bi šlo za naravo bitij in nebeško Pot, kako bi si drznil zavreči podobe črt in se ravnati po lastnih zamislih? Premene vseh bitij nimajo stalne oblike in tudi človekove preobrazbe nimajo vnaprej določene podobe. Veliko lahko postane majhno in majhno veliko; tu ni nič višjega ali nižjega. Preobrazbe vseh bitij sledijo isti Poti. Tako je bil Gun, prednik vladarske hiše Xia, oče Sina neba, Ruyi, kralj Zhaa, pa sin hanskega cesarja Gaozuja. Vendar se je Gun spremenil v rumenega medveda, Ruyi pa v modrikasto sivega psa. Četudi sta pripadala najvišjemu stanu, sta postala bitji s temnima gobcema. Kača pa je povezana z mestom zemeljske veje si, vrana v sebi nosi bistvo sonca. To sta svetli podobi sil, ki se dvigajo iz teme, in žarki belega dne. Če se torej pisar in sluga pri zvoncu iz svojih neznatnih teles preobrazita v kačo in vrano, mar ni to zanju že več, kot bi si mogla obetati?«