Waltey
Gorska vila
Legende sau basmele românilor · Petre IspirescuO besedilu
Gorska vila
- Vir
- Legende sau basmele românilor
- Avtor
- Petre Ispirescu
- Jezik branja
- Slovenščina
- Jezik izvirnika
- Română
- Čas branja
- 10 min branja
- Obseg
- 8 strani
- Naslov izvirnika
- 016 Zâna munților
O izvirniku
Legende sau basmele românilor
Romunske ljudske pravljice o začaranih kraljestvih, preizkušnjah in junakih, zapisane iz ustnega izročila. Bralni jezik je Slovenščina, izvirnik pa prihaja iz vira Legende sau basmele românilor v jeziku Română.
Besedilo
Gorska vila
Nekoč je živel cesar, ki je bil tako pravičen in moder, da so ga vsi vladarji iz dežel okoli njegovega cesarstva prosili za nasvet. Kadar je med njimi nastal spor, so se najprej obrnili nanj, naj razsodi, in kakor je odločil, tako se je tudi zgodilo, saj je bil pravičen sodnik in ljubitelj miru. Ko se je že bližal starosti, mu je Bog naklonil sina. Ni mogoče povedati, kako se je cesar razveselil, ko je videl, da je dobil dediča. Vsi sosednji cesarji so mu poslali darila. Tudi oni so bili neizmerno veseli, da je njihov sosed, ki jim je pomagal s tako koristnimi nasveti in napotki, dobil sina. Ko je deček nekoliko zrasel, ga je dal učiti branja in pisanja. Bil je tako marljiv, da so se učitelji čudili, kako se more tako hitro učiti. Kar so se drugi otroci naučili v enem letu, je on obvladal v enem samem tednu. Nazadnje mu učitelji niso imeli več česa dati v uk. Tedaj je oče poslal cesarsko pismo nekaterim slovitim modrecem, naj pridejo in s svojim znanjem preizkusijo njegovega sina. Na cesarjevem dvoru je takrat živel znamenit lovec; dokler niso prispeli sloviti modreci, mu je cesar zaupal sina, da bi ga naučil svoje spretnosti. Ko so prišli modreci, se je tudi od njih naučil vsega mogočega pod soncem in luno. Očetovemu veselju ni bilo konca, ko je videl, da bo njegov sin bolj učen od vseh drugih cesarskih sinov; gledal ga je kakor sonce. In čim starejši je bil mladenič, tem modrejši in lepši je postajal. Po vsem očetovem cesarstvu in po deželah sosednjih cesarjev se ni govorilo o drugem kakor o modrosti in lepoti tega cesarjeviča. Še brčic si ni začel vihati, pa so že od vsepovsod prihajale ponudbe za doto od najrazličnejših cesarjev, ki so mu hoteli dati svoje hčere za ženo; toda on se ni hotel poročiti tako mlad. Nekega dne je šel na lov in zagledal grlico, ki je kar naprej poskakovala pred njim. Smilila se mu je in ni je hotel ustreliti; iskal je večjo divjad, saj se nevarnosti ni bal: bil je izurjen in pogumen lovec. Ko pa je videl, da mu ptica vztrajno skače na pot, je nazadnje napel lok in izstrelil puščico. Silno se je začudil, da je ni ubil, on, ki je bil tako dober lovec, temveč jo je le narahlo ranil v perut. Tako ranjena je odletela in mu izginila izpred oči. Brž ko je grlica odletela, je začutil, ne vem kako in ne vem zakaj, da mu srce nenavadno bije. Ko se je vrnil domov, je bil ves potrt. Cesar je opazil, da njegov sin peša, in ga vprašal, kaj mu je; mladenič pa je odgovoril, da mu ni nič. Tista grlica je bila gorska vila, ki se je zaljubila v njegovo lepoto. Ni se mu hotela pokazati v svoji pravi podobi, da si ne bi nakopala težav, zato se je spremenila v grlico in mu kar naprej skakala na pot. Ni pa vedela, kako naj stori in kaj naj ukrene, da bi se seznanila s cesarjevičem. Nekaj dni po njegovi vrnitvi z lova je na cesarski dvor prišla mlada ženska in prosila, da bi jo vzeli za služabnico. Ker so ravno potrebovali kokošarico, so jo sprejeli. Čistoča in skrb, s katero je negovala kokoši in vso drugo perutnino v cesarskih kokošnjakih, sta kmalu zasloveli. Cesarica je bila tako zadovoljna, da je cesarju vsak dan namenila kako dobro besedo o pridnosti te mlade, a revne ženske. Začela je že premišljevati, kako bi ubožici pomagala do sreče. Cesarjevič je slišal toliko lepega o kokošarici, da jo je hotel videti tudi sam. Nekega dne, ko je šla cesarica pogledat kokoši in pregledat kokošnjake, se ji je pridružil še sin.
Brž ko je kokošarica zagledala cesarjeviča, ga je ošinila s tako nežnim in ljubezni polnim, a vendar skromnim pogledom, da se je mladenič nekoliko zmedel, vendar se je obvladal. Začutil je, da mu lica gorijo, oblil ga je mrzel pot in srce mu je začelo tako razbijati, kakor da mu bo razneslo prsi. Nikakor ni mogel razumeti, kaj se z njim dogaja. Povesil je oči, ni zinil besedice in se vrnil v palačo. Ves cesarski dvor je kokošarico cenil zaradi njene marljivosti in snažnosti. Z vsemi služabniki je ravnala spoštljivo in nihče si ji ni upal reči niti, naj se umakne, saj nikomur ni dajala povoda za norčevanje. Medtem se je ženil sin nekega sosednjega cesarja in na svatbo so povabili tudi tega cesarja z vsem njegovim dvorom. Cesar se je z velikim veseljem odpravil na poroko ter vzel s seboj cesarico in sina. Tistega dne, ko se je ženil cesarjevič, na čigar svatbo so odšli, je tudi kokošarica prosila dvornega oskrbnika, naj jo pusti malo na sprehod. Oskrbnik se je nekoliko posmehnil in ji rekel: »Kaj potrebuje plešec? Čepico z biseri!« Potem pa jo je le pustil. Ona je požrla žaljivko, ni rekla ničesar in odšla. Cesar je bil neizmerno vesel, ko je videl, da se njegov sin med tolikimi cesarskimi in knežjimi sinovi odlikuje po lepoti in modrosti. Vse cesarske hčere bi hotele v kolu plesati ob njem. Tedaj pa je na svatbo nenadoma prišla mladenka v obleki, kakršne ni imela nobena cesarska hči. Njene umetelno spletene kite so ji padale po hrbtu vse do meč in tako lepo je bila raščena, da so vse oči obstale na njej. Brž ko je prišla, se je brez besed prijela v kolo poleg cesarjeviča in skoraj do večera plesala samo ob njem. Pogovarjala sta se, smejala in si pripovedovala najrazličnejše reči, vendar bolj na skrivaj, kajti cesarjeviča je bilo sram, da bi se pred očetom tako smejal in pomenkoval; poleg tega so ga drugi cesarski sinovi dregali s komolci, saj so opazili, da neznanka ves čas pleše le ob njem. Cesarjevič ni bil več sam svoj. Še sam se je čudil spremembi, ki jo je čutil v sebi, vendar si o njej ni upal nikomur povedati. Sklenil je, da bo med zadnjim plesom neznanko vprašal, kdo je, od kod prihaja in ali je dekle ali že poročena; če ne bi imela moža, jo je nameraval zaprositi za ženo. Toda nenadoma je izginila kakor prikazen. Cesarjevič je obstal ves zmeden. Vrnil se je domov, njegove misli pa so bile ves čas pri njej. Oče ga je gledal zamišljenega in žalostnega ter ni vedel več, kaj naj stori, da bi ga vsaj nekoliko razvedril. Tedaj je prišlo vabilo na drugo cesarsko svatbo in cesar se je odpravil tja s cesarico in sinom. Kakor na prejšnji svatbi je cesarjevič tudi tokrat plesal z lepo neznanko, ki je prišla še na to poroko in se prijela v kolo poleg njega. Po mnogih vprašanjih je od nje izvedel, da prebiva prav v tisti smeri, kjer leži cesarstvo njegovega očeta; le tega mu ni povedala, da živi pri njih. Cesarjevič ji je tedaj obljubil, da jo bo pospremil domov, če je sama, in ona je privolila. A prav ko se je svatba bližala koncu, je izginila iz kola ob njem. Cesar se je s svojimi vrnil domov, toda njegov sin je vidno hiral in nihče ni vedel, zakaj. Razširila se je govorica, da je cesarjevič zaljubljen v vilo, on pa je pred očetom zatrjeval, da o tem ničesar ne ve. Poklicali so vse zdravilce in zvezdogledce, vendar nihče ni znal dognati, kakšna bolezen ga muči. Eden izmed njih je celo izrazil bojazen, da se mu ne bi stanje še poslabšalo. Medtem je bil cesar povabljen na novo cesarsko svatbo, vendar ni hotel iti, saj mu ni bilo do veseljačenja in ga je bolj skrbelo za sina. Ko pa je videl, kako vztrajno ga sin prosi, mu je ustregel. Cesarjevič je nekaterim svojim zvestim služabnikom ukazal, naj pripravijo nekaj kotlov smole, jo na dan svatbe zavrejo in proti večeru razlijejo po poti. Ko je vse to uredil, se je odpravil na svatbo. Komaj se je začelo kolo, se je lepa neznanka pojavila kakor z jasnega neba in spet stopila poleg njega. Tokrat je bila še lepše opravljena; nosila je takšna oblačila, da bi človek laže gledal v sonce kakor vanjo. Cesarjevič je plesal in jo gledal kakor zrel češnjev plod. Tudi tokrat jo je spraševal, ona pa mu je še naprej odgovarjala nekoliko dvoumno. Spet mu je obljubila, da mu bo dovolila, naj jo pospremi domov. Ko pa se je zvečer začel zadnji ples, je kakor čarobno bitje izginila izpred njega. Ni mogoče povedati, kako ga je to potrlo; obležal je in nihče mu ni mogel pomagati. Njegov oče bi dal kdo ve koliko tistemu, ki bi mu znal ozdraviti otroka. Tedaj pa so prišli zvesti služabniki in prinesli čeveljček. Ko se je vila ujela v smolo, je raje pustila čeveljček v njej, kakor da bi se zamudila. Cesarjevič je tedaj poslal svoje zveste služabnike od hiše do hiše in ukazal, naj vse ženske pomerijo čeveljček; tista, ki ji bo prav, naj postane njegova žena. Tudi oče se je strinjal s to odločitvijo. Služabniki so se torej odpravili na pot, prehodili vse cesarstvo in dali vsem ženskam pomeriti čeveljček, vendar ni bil prav nobeni. Ko je cesarjevič to slišal, je še huje zbolel. Nato je ukazal, naj ga pomerijo še ženske na cesarskem dvoru. Tudi med njimi ni bil prav nobeni. Ostala je le še kokošarica, na katero so pozabili; cesarica pa se je spomnila nanjo in ji ukazala, naj tudi ona obuje čeveljček. Ko si ga je potegnila čez peto, je bilo, kakor da je bil od nekdaj njen. Kot ulit je bil njenemu stopalu. Začela je tarnati in zanikati, da bi bil čeveljček njen. Brž ko je cesarjevič to slišal, je ukazal, naj jo pripeljejo, in ko jo je zagledal, je vzkliknil: »Ta je, mati!« Še naprej je tajila, toda cesar, cesarica in njun sin so jo tako vztrajno prosili, da je nazadnje priznala, da je čeveljček res njen. Potem mu je povedala, da je čarobna vila in da se je zaljubila vanj, ko ga je videla na lovu; da je on ranil grlico in da je bila tista grlica ona sama. V svoji pravi podobi se mu ni pokazala zato, ker bi izgubila vso svojo moč, če bi se poročila z zemeljskim človekom. Povedala je še, da je pri njih postala kokošarica zato, da bi ga lahko pogosteje videvala, in da je vse storila samo iz ljubezni do njega. Nato je odšla na stopnice, trikrat zaploskala in že se je pripeljala kočijica, ki je niso vlekli konji. Iz nje je vzela svojo doto, polno dragocenosti; potem se je s solzami, ki so ji v potokih tekle iz oči, obrnila k cesarjeviču in rekla: »Glej, iz ljubezni do tebe se odpovedujem svoji čarobni moči; le tudi ti me ljubi tako, kakor jaz ljubim tebe.« Kočijico je odslovila in ostala pri cesarjeviču, ki je kmalu ozdravel. Nato so obhajali pravo cesarsko svatbo in po očetovi smrti sta zasedla cesarski prestol ter vladala še dandanes, če nista umrla. Jaz pa sem zajahal sedlo in vam povedal pravljico.
Izvirnik
016 Zâna munților
Naslednje strani prikazujejo izvirno besedilo za primerjavo.
A,. peAr:toiisiteil data i forte eveiltee zti; tote ei turi: atita era de dreptii si inteleptil. and se ism sfada intre densii, la acestit imperate mergeati mal intaia la judecata si cum clicea elti, asa se si facea ; flindil ca era judecatorti dreptu, -si iubitorti de pace. Cand fu aprope de batranete II darui Dumned.ee unit feciorti. Nu se pOte spune cata bucurie sin* imperatula cand a veclute ca dobendi unit mostenitorti. Top imperatiI vecini i-a trimisii daruri. El nu putinti se bucurati ca vecinulti lorii care 11 ajuta cu sfaturile si povetelelui cele de multa folosil, a dobanditti fecioril. Dupe ce se mari, ilii puse de inveta carte. Ela era asa de silitorti in cilia se mirati dascalii de densulit cum de inveta asa repede. Ceea ce inveta eei-lalp copii inteunti anti, elti inveta numal intr'o saptemana. Ajunsese sa nu mai aiba dascalii ce se -1 dea sa Inv*. Eara tats -seti scrise carte imperatesca la niste filosofi vestiti ca se vie sa ispitesca cu Inve-laturile lora, pe fiulil sell. La curtea acelui imperatu se afla pe atunci unit venatorit vestitu ; si pand sa vie filosofil eel vestiti, imperatula dete pe flu-sell acestuI venatorti ca sa-la Inv* inestesugula sea. Dupa ce venira filosofil inveta si de la densiI ate in luna si in sore. Bucuria tatalui soil era asa de mare unde vedea ca flusea are sa fie procopsitti ca nici unulti din fiii delmperatI, in catil se uIta la densulii ca la sore, Eara elit de ce se marea d'aia se o unit peratiile de prin prejurulu imperatiei sele II cerea sfa-
facea mai cu miute si mai frumosii. In tad impeatia lul si a vecinilorii lul imperati, alts vorba nu era decAtil de intelepciunea si de frumusetea acestui fiu de imperatil N'ajunsese sá-si r'asucescg mustaciora, si foile de zestre curgeau de la &lit de felti de imp6rati, care voiaii sá-si dea fetele dupg densulii ; tiara elf" nu voia sa se insore asa de tin&fi. Inteuna din dile mergendil la venatoare, vedu o turturica care tail sarea inaintea lul ; lul II fu mils sa o venede ; elu cauta venaturi marl, iiincitit a nu se temea de primejdil: era venatorfi me.sterii si vitezii. In cele din urm5, data vedu si vedu ca totil fi sarea in cale, intinse arculii si dote cu o sageta. DA se mitt prea multii cum de nu o putu omori, elf" care era asa de bun venatord, ci o rani putin in aripd, care, asa ranita se duse de nu o mai vedu. Cum se duse turturica, simti, nu sciu cum, nu sciu tie ce, ca iT ticaia inima. Dupd ce se intorse acasa, era tote cam galesti. /mperatulu vedendil ca tinjasce fid-seti cu sanAtatea, it intreba ce are ; ears elii respunse ca n'are nimicfi. Turturica aceea era dina muntilorti care se indragostise de frumusetea lul. Ei nu-i venea la socotela sä se arate 1uT aevea, ca dea pricina, si d'aia se Meuse turturica si ii tofu sarea in cale. Nu scia 'lug cum sa faca cum sa dregg, ca sä se cuwised cu flulii Imperatului. Peste cate-va dile de la intOrcerea feciorulul de imperatil de la venatOre, o femee Myna veni la curtea ImperatescA sa se bage slujnica ; si fiindil ca tocmai era trebuinta de o gaingresA, o primi. Curatenia si buna ingrijire ce da gainiloru si tutuloril paseriloril de la cotetele imp6ratesci, ajunse de poveste. Imperatesa era asa de multumita, in catii in tote dilele spunea imperatului cate-o vorba bund pentru barbatia acestel femei tinere dara s'araca. Ea si incepuse a se gandi la norocirea bietel femei. Fiulu imperatului audindCt atatea vorbe frumose despre gainAresl, voi sa o vac16 Intr'o di, dad imperatesa se {fuse sa cerceteze gainele .si sa vada de cotete, merse si fiulu sett cu dense. sa-T si ell.
Gainaresa cum veclu pe flulti de imperatil, i i arunca ochii asupra-I cu o cautaturA asa de mangaiosa si asa de Okla de dragoste, darn cu smerenie, in catil fecioruld de imperatu se listici ore-cum, darn 10 linu firea. Simti ca obrajii H arde, o sudOre rece ilu trecu, si inima incepu sa-I ticaiascA, de parea ca.* o s6-1 sparga peptulti. nu-si putea da sema ca ce 'ite sa fie istoria asta. Pled ochii in josu, nu clise nici care, si se intorse acas6. TOE6 curtea imp6ratescA lua in nume de bine pe a,2,esta gAinAresA, pentru vrednicia si curafenia el'. Ea se purta cu tote slugile cu buns cuviinfA, si nimeni nu cuteza sa-i clicA nici da -te mai incolo, pentru Ca ea nu le da prilegiii de glum. Inteacestea unii flu alit until imperatit vecinu, insuranduse, a fostii poftitil 1a nunta si pe acestil itnperatil cu tota curtea lui. imperatulti plinii de bucurie merse la acea nunta si 1u6 cu densuhl si pe imperalesa si pe fiulu seq. In clioa aceea, sand era cununia flului de imperattl, la nunta cAruia merse acestil imperatii cu feciorulii seu, gainaresa se ceru si ea de la valafil sa o lase si pe densa sä se dues la preurnblare. Vatafulii, cam ridendfi, ii cbse : ce-i trebue chelului ? tichie de margaritarti. Apoi o lass. Ears ea, inghilinciti infruntarea, nu dise nimicu, si pled. Imperatulit era veselu peste masura ve;lendu ca din atilt leciori de imperall si dorani, alu seit se deosebea prin si intelepciunea ha. Tote fetele de imperatii aru fi voitti sa jece langa chi in hors. Gaud, de o data vine la nunta o tats imbracata cu nisce haine cun, nici una din fetele de imperatii nu avea. Cositele ei impletite cu mestesugfi si date pe spate ii atingeati pulpele si ea era asa de bine fAcuta, in call"' ochii tutuloril remase la densa. Ea cum veni, nici una, nici alta, se prinse langa feciorulti de imperatfi si nurnai langa densulu juca panA catre sera. Vorbira, risers, isl poveslira fail de felii de lucruri. dug -cam pe sub mans, fiindu ca -I era rusine feciorului de imp& rata sa ricla si sa vorbesca asa inaintea tatana-seil, si apoi tote Efil-insu0 boiulti
flit de imperafi 41 dad cote; cad bagaserd de semi ca necunoscuta totu langa elu juca. Feciorulu de imperatti nu mai era aid seu. Se mira ensusi de schimbarea ce sinflea inteensulu, dara nu cuteza sä spue nimeni. El 1§1 pusese in gand ca, la hora din urma ce va juca, sa intrebe pe acesta necunoscuta tine era, de unde venea, de este fata on maritata, si se gandea ca de n'aru avea harbatii sä o sera de nevasta. Cand, pert ca o naluca. Fecioruld de imperatu remase ca unit zapacitil. Se intorse acasa, dera eu gandulii era tote 11 densa. Tata-sad veYndu-Iii tote pe ganduri ci tristii, nu scia ce sa-i mai faca sa-lii inveselesca ore-cum. Cand eta poftesce la alta nunta de imperatii, unde se si duse cu imperatd cu fluid sett. Ca gi la cea lalta nunta fecioruld de imperatd juca cu fata cea necunoscuta si frumost care venise si la acesta nunta si se prinsese in hora langa densuld. Dupa multe intrebari, alla de la densa ca sedea tocrnal in spre partea aceea, incotro era imperatia tatalui sett; clOra caci nu-i disese ca cede chiar la densulu. Atunci fluid de imp&atil 11 fagadui sa o duca acasa, data era singura, §i ea priimi. In sä tocmai cand era sa se sparga nunta, ea peri de 11144 densuld din hora. Se intorsera deci acasa imperatuld. §i cu al lui ; insa filar lord se topea d'a'n piciOrele, si nimeni nu scia din ce pricina. De se -Meuse vilva ca fecioruld de imperatil este indragostitit cu o dins, eld insa se apora inaintea tatalui seu ca nu scie la sufletuld sed nimicd. Top vracii §i cititorii de stele se adusera, §i nimeni nu sciu sa-i ghicesca reuld de care sufere. Unulii dintr'enii dice ca e tema sa nu dohandesca inteacesta imperatuld fu poftitil la o alts nunta de imperatd, unde nu yoi sa se dud, fiindu ca ininna lui nu era de veselii, ci se ingrija mai multit de fiulu sett Dar& data vedu ca fiulft sett atita staruesce, ii facu voia. Acesta porunci la nisce credinciog ai sei ca sa alba pregatitii la indemana cate-va cazane cu smola, sa le fiarha in dioa nunti, si cand va fi in desera sa nterna pe drumii smola. Dupa ce puse la tale tote astea, se duse la nunta. si eA-1,1 si
De emu incepu hora, fats cea frumosa si necunoscuti veni ca din senind, si iara se prinse langd densuld. De asta data era gatita si mai frumosii, avea nisce haine de, la sore to puteal uita, derd la densa, ha. Juca fecioruld de imperatil si se uita la (Musa ca la tind tires(' coptu. Si de asta data o intreba, si ea ii tot respunse cam in_doil peri.. If fagadui si acurn ca se va lasa sa o clued acasd. Gaud fu in desert la hora cea mai din urrnd, peri ca o rnaiastrd de langd densulu. Nu se pete spune cat(' de multti se mahni elu; la. l cadu path zficea, lard sa -1 pots ajuta tine -va. Tata-sed aril 11 datil nu sciu catu aceluia ce art fi pututii sä-1 tarnaduiascd copiluld. Gaud eta credinciosii lid venird cu und condurd.. Maiastra data se nomoli in smolt, mai bine lig conduruld acolo de cats sa intardie. Atunci imperatuld trimese pe credinciosii lui sa umble dim casa in casd, si sa pue pe tote femeile sa se incalte cu aceld condurd, si la care s'o potrivi, aceea sa fie sotia lui. Tatased se invoi si elil la acestd °Wire. Se duserd, deci, credinciosii lui, °card tots imperdtia, cercard tote femeile conduruld, si la nici una nu se potrivi. Audindil fecioruld de imperatil una ca acesta, se imbolndvi si mai red. Apoi porunci ca sa incerce si femeile din curtea. imperdtesca. La nici una nu se potrivi. Numal remase de thtd gainAresa, pe care o uitaserd ; deed imperatesa, admendu-S1 aminte de dense, ii porunci sa se incalte si ea cu con-duruld. Cana flu trase la Palcaiii, pare ca fu de acolo. Era turnatd pe picioruLii ei. Ea incepu a se vaicara si a tagddui ca nu era conduruld ei. Fecioruld de imperatil cum audi, porunci aduca, si cum o vedu strigd : asta este mamd.. Ea, de si tagaduia; dard intetita de rugaciunile imperatului, ale imperdtesei si ale fiultd lord, in cele din urma marturisi ca ea este stapana condurului. Pupa ce ii povesti a este dins maiastra, ca ild indragostise de dud flu veduse la venatil, ca eld Anise o turturica, si ca acea turturicA era ea ; si data nu s'a ardtatil lua si
-sea turn este a fostfi ca, de va lua de barbatu unu omit' de pe pamentu, tOta puterea ei piere. Mai spuse ca, spre a-1u putea vedea m ii adesea, intrase gainaresa la denii, si ea tutu ce ea Meuse, era puma] pentru dragostea lul. Dupa aceea esi la scat* hatu de trei or in palme, si eta o caruciora fara sa fie trasa de cal, veni; ea lua zestrea mime de scumpeturi dinteensa ; apol, curgendu-I siroe de lacrami din oche, se intOrse si (Pose feciorului de impratil : eta-, pentru dragostea t; me lepadti de puterea mea cea rnaiastra ; numai si to sa me iubescl, precum to itthescil si eu. Dete drumulti carucitOrei si remase langa fiulti imp eratului, carele in scurtit Limp, se facu sanatos. Apo! facu o nunta d'alea imperatescile si dupa mortea tatalul sett, remasera ei in scaunulii imperatiei, §i domnescil si asta41 data nu vorii 11 muritti. p'o sea, etc.
Nadaljuj z branjem
