Prevod

Ko je Guan Lu prišel v Pingyuan, je na obrazu Yana Chaa razbral, da mu je usojena zgodnja smrt. Yanov oče ga je zato prosil, naj sinu podaljša življenje. Guan Lu je dejal: »Vrni se domov ter priskrbi bistro vino in džin sušene jelenovine. Na dan zajca bosta pod veliko murvo južno od polja, kjer žanjejo pšenico, dva moža igrala go. Stopi k njima, jima nalij vina in postavi prednju meso. Ko izpijeta, jima znova natoči, dokler ne porabiš vsega. Če te kaj vprašata, se jima le prikloni in ne reci ničesar. Gotovo se bo našel kdo, ki te bo rešil.« Yan je storil, kakor mu je bilo naročeno, in res našel dva moža pri goju. Prednju je vztrajno polagal meso in jima točil vino. Zatopljena v igro sta le pila in jedla, ne da bi se ozrla nanj. Ko jima je že večkrat dolil, ga je mož, ki je sedel na severni strani, nenadoma opazil in ga oštel: »Kaj iščeš tukaj?« Yan se mu je samo priklonil. Mož na južni strani pa je rekel: »Pravkar sva pila njegovo vino in jedla njegovo meso. Mar mu ne dolgujeva vsaj malo naklonjenosti?« Severni je odvrnil: »V zapisih je že vse določeno.« Južni je dejal: »Daj mi zapise, da pogledam.« Videl je, da je Chau odmerjenih le devetnajst let, zato je vzel čopič, popravil zapis in rekel: »Rešil te bom, da boš živel do devetdesetega leta.« Yan se je priklonil in se vrnil. Guan Lu mu je dejal: »To ti je bilo v veliko pomoč. Veseli se, da ti je bilo podaljšano življenje. Mož, ki je sedel na severni strani, je Beidou, mož na južni pa Nandou. Nandou vpisuje rojstva, Beidou gospoduje smrti. Vsak človek ob spočetju preide od Nandoua k Beidouu; zato se vse prošnje naslavljajo na Beidoua.«