Prevod

Živel je neoženjen mož, pa so mu eni ponujali dekle, drugi vdovo, tretji ločenko. Ni vedel, katero naj vzame, kajti vse tri so bile dobre in lepe. Zato je šel k nekemu starcu vprašat, ali je bolje vzeti dekle, vdovo ali ločenko. Starec pa mu je rekel: »Sinko moj! O tem ti ne znam ničesar povedati, le pojdi k premodremu (tj. Salomonu), on ti bo znal povedati, kaj je bolje; potem pa pridi nazaj in mi povej, kaj ti je rekel.« Mož je tedaj odšel k Salomonovemu dvorcu. Ko je prišel predenj, so ga služabniki vprašali, kaj želi, on pa jim je povedal, da gre k premodremu. Nato ga je neki služabnik odpeljal na dvorišče in pokazal na otroka, ki je zajahal palico in tekal po dvorišču. »Glej, tisti je premodri.« Mož se je začudil in si mislil: »Kaj mi bo znal povedati ta otrok! A ko sem že prišel tako daleč, pa poglejmo, kaj bo rekel!« Nato se je napotil k Salomonu. Ko je prišel do njega, se je ta s svojim konjem lepo ustavil in ga vprašal, kaj želi, mož pa mu je po vrsti povedal, kaj in kako je. Premodri mu je tedaj odgovoril: »Če vzameš dekle, veš ti; če vzameš vdovo, ve ona; če pa vzameš ločenko, se varuj mojega konja!« Nato se je obrnil, moža s koncem palice oplazil po nogah in spet začel tekati po dvorišču. Mož pa si je mislil: »Res sem pravi bedak! Odrasel mož sem, pa sem prišel k otroku, da bi mi svetoval, kako naj se oženim!« Obrnil se je in šel nazaj k starcu vprašat, h komu ga je vendar napotil. Ko je prišel k njemu, mu je ves jezen in kriče povedal, kako se mu je godilo pri premodrem. Starec pa mu je rekel: »Eh, sinko moj! Premodri ni tega rekel kar tako: če vzameš dekle, veš ti, se pravi, da bo mislila, da ti vse veš bolje od nje, in te bo ubogala, kakor boš hotel; če vzameš vdovo, ve ona, se pravi, da je že bila žena in zdaj misli, da vse ve; zato te ne bo hotela ubogati, temveč ti bo hotela v vsem ukazovati; če pa vzameš ločenko, se varuj mojega konja (pa te je s palico po nogah), se pravi, varuj se, da te ne opeče tako, kakor je opekla prvega moža.