Prevod

Tudi to se je zgodilo že davno. Iz dežele Ečigo so tovorili losose na konjih in kakih dvajset natovorjenih živali gnali skozi Avatag uči v prestolnico. Tam, kjer je ob poti stala kovačija, se je med konje pognal krepak fant s plešastim temenom, mrkim pogledom in neprijaznim obrazom. Pot je bila ozka in konji so se prerivali, fant pa je tekel ob njih, iz tovora izmaknil dva lososa in si ju stlačil v nedrje. Nato je, kakor da se ni nič zgodilo, stekel naprej. Toda mož, ki je spremljal tovor, ga je videl. Stekel je za njim, ga zgrabil za ovratnik in ustavil. »Ti paglavec, kako si drzneš krasti losose?« je dejal. Fant pa je odvrnil: »Nič takega nisem storil! Kakšen dokaz imaš, da tako govoriš? Sam si ju vzel, zdaj pa zvračaš krivdo name!« Medtem ko sta se tako prepirala, so se ljudje, ki so hodili mimo v obe smeri, ustavljali in zijali vanju, dokler ni nastala gneča kakor na trgu in ni mogel nihče več naprej. »Na lastne oči sem videl, kako si ju vzel in si ju stlačil v nedrje!« je vztrajal mož, ki je spremljal losose. Fant pa mu je vračal: »Ti si ju ukradel!« Tedaj je mož rekel: »Nič drugega nama ne preostane, kakor da oba pokaževa, kaj imava pod obleko.« »Saj vendar ni treba iti tako daleč,« je ugovarjal fant. A mož si je že slekel hlače, razprl obleko na prsih in se potrepljal po telesu. »No, kar poglej!« Nato je zgrabil fanta. »Zdaj pa še ti, paglavec! Brž se sleci!« Fant se je upiral: »To vendar ni spodobno! Ali je res treba kaj takega?« Toda mož mu je na silo slekel obleko in mu jo spredaj razprl. Za pasom je imel ob trebuh zataknjena dva lososa. »Glejte, glejte!« je vzkliknil mož in ju izvlekel. Fant ju je pogledal in dejal: »O, kakšen brezobziren človek si! Če bi koga takole do golega slekel in prebrskal, mar bi našel še tako vzvišeno cesarsko soprogo ali cesarico, ki ne bi imela med nogami lososa za šaku ali dva?« In pravijo, da so vsi, ki so se tam ustavili in gledali, hkrati bušnili v smeh.