Prevod

Med gozdnimi delavci v Algerju v Michiganu je bil tudi William Cloud, Indijanec, ki so mu navadno pravili Cloudy in je pogosto delal pri drči, miljo in pol od vasi. Neko pomlad je močno deževalo in po vodi so do drče priplavili velik splav hlodov. Tam jih je zadrževala zapornica, dokler ni napočil čas, da jih vse naenkrat spustijo skoznjo. Ko je potok dosegel najvišji vodostaj, je delovodja splavarjem naročil, naj spustijo zapornico in poženejo les po vodi. Ukaz je prišel neke mrzle aprilske noči. Ker je bila tema kot v rogu in je dež lilo v gostih zavesah, so se delavci dogovorili, da bodo žrebali, kdo si bo upal ven in sprostil hlode. Usodni listek je izvlekel Cloudy. Bil je tih mož in brez besede je odprl vrata, se sključil proti neurju in izginil v temi. Minila je ura in možje v koči so se smejali, ko so si predstavljali, kakšen bo njihov tovariš ob vrnitvi, premočen do kože. Spraševali so se tudi, ali nemara čaka v kakem zavetju ob poti, da mine polnoč, kajti Indijanci so verjeli, da zli duh vsako noč zapusti potok in se do te ure potika naokrog.

Ko se je čakanje zavleklo, so šale in pogovor zamrli in zavladala je mračna tišina. Nazadnje je eden izmed mož sklenil, da pojde ven pogledat, ali se je Indijancu kaj pripetilo. Pridružili so se mu še trije in skupaj so se odpravili k potoku. Nad drčo so opazili, da se zapornica — sprostili so jo tako, da so izvlekli železne zatiče, nato pa se je spustila pod lastno težo — ni povsem usedla na svoje mesto. V soju svetilke, ki so jo pridržali tik nad površino deroče vode, so medlo razločili nekaj, kar jo je oviralo. Zapornico so nekoliko dvignili in oviro izvlekli s kavlji na dolgih drogovih. Bilo je Cloudyjevo izmaličeno truplo. Pokopali so ga ob potoku, toda tabor so kmalu opustili in drča zdaj propada, kajti vsako noč med deseto in dvanajsto uro Indijančeva prikazen v spremstvu zlega duha potoka blodi po gozdu. Njena postava v temi modrikasto žari, njeno ječanje pa preglasi šumenje in pljuskanje vode.