Prevod

Neki mož se je poročil s svojo sestrično, hčerjo očetovega brata. Od malega sta odraščala skupaj pod isto streho. Mladeničev oče je nekoč rekel svojemu bratu: »Brat moj, to je moj sin, tisto pa tvoja hči. Obljubiva ju drug drugemu in ju oženiva, dokler sva še živa.« »Prav,« je odgovoril brat. Zaročila sta ju in jima pripravila svatbo. Nekaj časa sta živela tako, potem pa sta jima očeta umrla. Mladenič je s svojo sestrično še naprej živel v sreči in zadovoljstvu. Vsak dan je odhajal trgovat v svojo prodajalno, opoldne pa se je vračal domov na kosilo. Ponoči je žena, kadar je zaspala, začela vzdihovati. Mož se je čudil in si govoril: »Kaj ji vendar je? Premoženja imava na pretek, ničesar ji ne manjka. Zakaj torej vzdihuje?« Zjutraj je vstal in odšel od doma. V njegovo prodajalno je prišel neki starec in sedel. Mož se je obrnil nanj: »Pomagaj mi z nasvetom.« »Kaj pa je?« ga je vprašal starec. »Moja žena ponoči, ko zaspi, v spanju vzdihuje.« Starec mu je rekel: »Kupi črnega ovna brez ene same lise. Pripelji ga domov in ga priveži ob sobi. Če te žena vpraša po njem, ji reci, da ga nameravaš rediti. Ko zaspi in začne vzdihovati, ovna zakolji, mu razpri prsi, vzemi srce in ji ga položi na srce, medtem ko spi. Kajti skrivnosti srca ti lahko razodene samo srce.« Mož je kupil ovna, ga pripeljal domov in privezal pri sobnih vratih. »Kaj je to, dragi moj?« ga je vprašala žena. »Redila ga bova,« ji je odgovoril. Počakal je, da je zaspala. Ko je začela vzdihovati, je vstal, zaklal ovna, mu vzel srce in ga položil na njeno srce. Nato je sedel in prisluškoval. Žena je vzdihovala kakor vselej, tedaj pa je ovnovo srce spregovorilo njenemu srcu: »O srce, kaj ti je, da tako vzdihuješ?« Ženino srce mu je odgovorilo: »Vzdihujem nad svojim življenjem, nad tem, kar me še čaka.« »Povej mi, kaj te čaka.« »Beračila bom, se prodajala moškim in delala v hamamu.« Mož je bil ves iz sebe. Ko se je žena zjutraj zbudila, je vprašala: »Zakaj pa je oven zaklan?« »Umiral je, pa sem ga zaklal,« ji je odgovoril. Odrl ga je in ji pustil meso, da bi iz njega pripravila kosilo, sam pa je odšel v prodajalno. Opoldne se je vrnil domov. Postavila je jed predenj in opazila, da je potrt. »Zakaj si tako potrt?« ga je vprašala. »Nič mi ni,« ji je odgovoril.

»Če mi ne poveš, se bom pri priči ubila ali pa odšla od doma in se nikoli več vrnila,« mu je rekla. Ko je videl, kako prisega in se vedno huje zaklinja, ji je povedal, kaj mu je razodelo srce. »Beračila boš, se prodajala moškim in delala v hamamu.« Pogledala ga je in rekla: »Jej in si ne beli glave. Kje naj najdem koga, kakršen si ti? Navsezadnje si vendar moj bratranec!« Najedel se je in odšel v prodajalno. Ona pa si je rekla: »Gorje meni! Takšna sta torej moja usoda in moj delež v življenju? Da bom tako nizko padla, beračila in se prodajala? Rajši umrem!« Vzela je vrv in se obesila na stropni tram. Ko se je njen bratranec vrnil, jo je našel mrtvo. Snel jo je in se ves skesan tožil: »Ah, ko bi ji le ne bil povedal!« Šel je k možu, ki je v njihovi četrti skrbel za pogrebe, in mu rekel: »Pripelji mi žensko, da jo umije.« Mož je odšel, priskrbel mrliški prt in pripravil pogreb. Odnesli so jo in pokopali. Ko so jo pokopali in so se ljudje vrnili domov, sta na grob prileteli dve ptici in zaklicali: »O ti, ki bežiš, božja usoda te premaga!« Ptici sta ji odprli grob; bila sta namreč angela, poslana od Boga. Odprla je oči in se znašla v grobu.

Zlezla je iz groba, slekla mrtvaški prt in se ogrnila vanj, nato pa se napotila proti mestu. Začutila je lakoto in začela prosjačiti: »Darujte, dobri ljudje, v božjem imenu!« Nekdo ji je dal droben novčič, drugi še manjšega, tretji pol hlebca kruha, dokler ni prišla pred vrata ženskega hamama. Stopila je v vežo in poprosila kopališčnico: »Dajte mi kaj, gospa, za božji lon.« Kopališčnica jo je pogledala in rekla: »Hči moja, tako mlada si in lepa. Kaj te je prignalo v beračenje?« »Takšno usodo mi je namenil Bog, mati moja,« je odgovorila. »Kaj, ko bi ti pomagala in bi ostala pri meni, hči moja? Bi ti bilo prav?« »Kdor dela dobro, ne potrebuje nasveta!« ji je odgovorila. Ostala je pri njej in postala njena pomočnica. Nekega dne se je prišla v hamam okopat voditeljica glasbenic, ki so igrale na rebab. Zagledala jo je in dekle ji je bilo všeč. »Kako mlada in lepa je!« si je rekla. Poklicala je lastnico hamama in jo vprašala: »Od kod imaš to dekle?« »Tujka je,« ji je odgovorila. »Prepusti mi jo. Naučila jo bom svoje obrti.« »Prav,« je rekla kopališčnica, »če sama želi, nimam nič proti.«

»Pokliči mi jo,« ji je rekla. Poklicala jo je in se pogovorila z njo: »Rada bi te vzela s seboj in te naučila svoje obrti. Pri njej ti ne bo nič hudega.« Dekle je odšlo z glasbenico. Ta jo je začela učiti igranja na lutnjo in rebab, obenem pa jo je prodajala moškim. Kadar so prišli k njej in ji rekli: »Dekle nam je všeč, radi bi preživeli noč z njo,« jim je odgovarjala: »Prav.« Tako je ubogo dekle začelo opravljati tudi to obrt. Zdaj pa se vrnimo k njenemu možu. Rekel si je bil: »Po svoji sestrični ne vzamem nobene druge žene.« Sčasoma pa se je naveličal samskega življenja in ljudje so mu prigovarjali: »Vzemi si ženo, dovolj je že tega samskega življenja!« Šel je snubit in se pripravil na poroko. Ko je začel urejati vse za svatbo, si je zaželel, da bi mu na njej igrali godci in glasbenice z rebabi. Šel je po prav tisto voditeljico, ki je vzela njegovo ženo k sebi in jo učila igrati. Pripeljal jo je in z njo je prišla tudi njena učenka.

Stopili sta v hišo. Ko je njegova žena vstopila, je prepoznala svojo hišo in svojo sobo. Prinesli so jima kavo, potem sta povečerjali. Ko se je slavje razživelo, je vstala in zapela: »Hiša je moja, postelja moja, ležišče moje, a v njem spi druga!«

Pela je in jokala. Njen bratranec je prisluhnil in prepoznal njen glas. Začudil se je: »Mar ni moja žena umrla in sem jo pokopal?« Bila je prav takšna, kakršno je poznal, in glas je bil njen. Slava Njemu, ki ji je ustvaril dvojnico! Tedaj je rekel možu, ki mu je dal svojo hčer: »Odpelji svojo hčer in oprosti mi za vse, kar si potrošil. Svojo sestrično sem spet našel!« Nato je vse svate poslal iz hiše in tisto noč sta z njegovo sestrično preživela kakor ženin in nevesta na poročno noč.