Prevod

Neki Atenec je potoval skupaj s Tebancem in se z njim, kakor je v navadi, pogovarjal. Beseda je nanesla na junake; razprava je bila dolga, a je ni treba v celoti ponavljati. Nazadnje je Tebanec opeval Alkmeninega sina kot največjega med možmi, zdaj pa tudi med bogovi. Atenec pa je trdil, da je bil Tezej veliko večji, saj mu je bila v resnici dana božanska usoda, Herakleju pa suženjska. V besednem dvoboju je zmagoval, kajti bil je spreten in zgovoren govornik. Drugi pa, ki se kot Bojotijec z njim ni mogel enakovredno kosati v besedah, je robato dejal: »Nehaj, zmagal si. Naj se torej Tezej razjezi na nas, Heraklej pa na Atence!« Veljakov ne smemo spodbujati k jezi zoper njihove podložnike. [O praznem govoričenju in prepirih.]