Alkmena in Galantida

Besedilo

Alkmena in Galantida

Izvirni jezik: latinščina Vir: PerseusDL canonical-latinLit Zanesljivost segmentacije: srednja Atlas je občutil breme. — Stenelov sin Evristej pa še vedno ni polegel svoje jeze in je očetovo sovraštvo nad sinom okrutno izživljal. Argoška Alkmena, ki so jo težile dolgotrajne skrbi, pa je imela Jolo, da ji je izlivala svoje starkine tožbe, ji pripovedovala o sinovih naporih, ki jim je bil priča ves svet, in o svojih nesrečah. Po Herkulovem ukazu jo je Hil sprejel v zakonsko posteljo in v svoje srce ter ji z žlahtnim semenom oplodil telo, ko je Alkmena takole začela: »Naj bodo vsaj tebi božanstva naklonjena

in naj skrajšajo čakanje, ko boš ob svojem času poklicala Ilitijo, ki bdi nad prestrašenimi porodnicami, a je bila meni po Junonini volji nenaklonjena. Ko se je namreč bližalo rojstvo Herkula, obsojenega na toliko naporov, in je zvezda že stopala v deseto znamenje, mi je breme raztezalo trebuh; kar sem nosila v sebi, je bilo tako veliko, da bi lahko rekel, da je oče tega skritega bremena Jupiter. Porodnih bolečin nisem mogla več prenašati; še zdaj, ko govorim, mi hladna groza spreletava ude in že sam spomin je del bolečine.

Sedem noči in prav toliko dni sem se mučila, izčrpana od trpljenja iztezala roke proti nebu in glasno klicala Lucino ter bratske Nikse. Prišla je sicer, a že vnaprej podkupljena, da bi moje življenje izročila krivični Junoni. Ko je zaslišala moje stokanje, je sedla na tisti oltar pred vrati, levo koleno stisnila pod pregib desnega, prste pa prepletla kakor zobe glavnika in zadržala porod. Tiho je tudi izrekla uroke in ti so ustavili že začeti porod.

Napenjam se in v blaznosti zaman zmerjam nehvaležnega Jupitra, želim si smrti in izrekam tožbe, ki bi ganile trd kamen. Ob meni so Kadmove žene, zaobljubljajo se bogovom in me v bolečinah bodrijo. Navzoča je bila tudi ena izmed služabnic, Galantida, dekle iz preprostega ljudstva, svetlih las, urna pri izpolnjevanju ukazov, ki mi je bila zaradi svoje uslužnosti ljuba. Zaslutila je, da se po krivični Junonini volji dogaja nekaj zlega, in ko je večkrat prihajala skozi vrata in odhajala, je zagledala boginjo, sedečo na oltarju, z rokami na kolenih in prepletenimi prsti.

»Kdor koli že si,« ji je rekla, »čestitaj moji gospodarici: argoška Alkmena je rodila in izpolnila se ji je želja po otroku.« Boginja, ki vlada porodu, je prestrašena skočila pokonci in razklenila roke; ko so vezi popustile, sem tudi sama rodila. Pravijo, da se je Galantida zasmejala, ker je prelisičila boginjo. A kruta boginja jo je med smehom zgrabila za lase in jo vlekla po tleh; ko je hotela dvigniti telo s tal, ji je to preprečila in ji roke spremenila v sprednje noge.

Njena nekdanja urnost ostaja, tudi hrbet ni izgubil svoje barve, le njena podoba je drugačna kot prej. Ker je namreč z lažnivimi usti pomagala porodnici, skozi usta rojeva in še vedno, kakor prej, zahaja v naše hiše.«