Prevod

V Chang’anu v prestolnični pokrajini Jingzhao je živela gospa Zhang. Nekoč, ko je bila sama v sobi, je od zunaj priletela grlica in sedla na njeno posteljo. Gospa Zhang jo je zaklinjala: »Če mi prinašaš nesrečo, poleti pod strop; če mi prinašaš srečo, pa se mi spusti v naročje.« Grlica ji je zletela v naročje. Ko je segla po njej, ptice ni bilo nikjer več, v roki pa ji je ostal zlat kavelj. Odtlej ga je hranila kakor zaklad. Njeni potomci so polagoma bogateli in njihovo premoženje se je podesettisočerilo. Neki trgovec iz Shuja je prišel v Chang’an in slišal za to. Z bogato podkupnino je pridobil služabnico, da je kavelj ukradla in mu ga izročila. Ko je družina Zhang izgubila kavelj, je začela vse bolj obuboževati. Toda tudi trgovca iz Shuja so druga za drugo zadevale stiske in nesreče; kavelj mu ni prinesel nobene koristi. Nekdo mu je dejal: »To je volja neba. S silo si je ne moreš pridobiti.« Tedaj je odnesel kavelj nazaj družini Zhang in ta je znova zacvetela. Zato v Guanxiju še danes pripovedujejo o kavlju, ki se v družini Zhang prenaša iz roda v rod.