Prevod

Konj, ki ga je jezdil Zhao Gu, je nenadoma poginil. Zhao Gu je za njim silno žaloval, zato je za nasvet vprašal Guo Puja. Ta mu je dejal: »Pošlji nekaj deset mož z bambusovimi palicami trideset lijev proti vzhodu. Tam bodo našli gozdnate griče; naj s palicami drezajo med drevje in udarjajo po njem. Prikazalo se bo neko bitje. Brž naj ga ujamejo in prinesejo sem.« Storili so, kakor je naročil, in res ujeli bitje, podobno opici. Ko so ga prinesli nazaj in stopili skozi vrata, je zagledalo mrtvega konja, se v skokih pognalo k njegovi glavi ter mu začelo pihati v nosnice in iz njih vsrkavati zrak. Kmalu je konj vstal. Živahno se je stresel in zarezgetal, nato pa spet jedel in pil kakor prej. Bitja ni bilo nikjer več videti. Zhao Gu se je temu silno čudil in Guo Puja bogato obdaril.