Waltey

Waltey

Čudeži mojstra Wu Menga

Sou Shen Ji · Gan Bao
Kupi e-knjigo Kupi tiskano izdajo

O besedilu

Čudeži mojstra Wu Menga

Vir
Sou Shen Ji
Avtor
Gan Bao
Jezik branja
Slovenščina
Jezik izvirnika
文言
Čas branja
2 min branja
Obseg
2 strani
Naslov izvirnika
026 第01卷 · 第26則

O izvirniku

Sou Shen Ji

Klasični kitajski zapisi o duhovih, čudežih, znamenjih in nenavadnih dogodkih. Bralni jezik je Slovenščina, izvirnik pa prihaja iz vira Sou Shen Ji v jeziku 文言.

Besedilo

Čudeži mojstra Wu Menga

Wu Meng je bil doma iz Puyanga. Služil je državi Wu kot načelnik okraja Xi’an in se nato z družino naselil v Fenningu. Do staršev je bil nadvse vdan in spoštljiv. Srečal je daoističnega modreca Ding Yija, ki mu je predal čudodelne recepte; pozneje je pridobil še skrivne veščine in svete talismane ter postal izjemno vešč daoističnih umetnosti. Ko je nekoč videl, da divja silen veter, je izpisal talisman in ga vrgel na streho. Priletela je modročrna ptica in ga odnesla v kljunu, veter pa je nemudoma ponehal. Nekdo ga je vprašal, kaj se je zgodilo. Odvrnil je: »Na Južnem jezeru je čoln, ki ga je zajel ta veter. Daoist na njem je prosil za pomoč.« Ko so poizvedeli, so ugotovili, da je bilo res tako. Yu Qing, načelnik okraja Xi’an, je bil mrtev že tri dni, ko je Meng dejal: »Njegova odmerjena življenjska doba še ni potekla. Zanj se moram zavzeti pri Nebu.« Legel je poleg trupla in čez nekaj dni sta oba z načelnikom vstala. Pozneje se je z učenci vračal v Yuzhang. Reka je drla tako silovito, da je nihče ni mogel prečkati. Meng je z belo pahljačo iz perja, ki jo je držal v roki, zarisal črto čez rečni tok in nastala je kopna pot. Počasi so šli po njej na drugi breg; ko so vsi prečkali reko, se je voda vrnila v svojo strugo. Gledalci so strmeli od osuplosti. Ko je nekoč upravljal Xunyang, se je pri hiši vojaškega svetovalca Zhouja nenadoma razbesnel vihar. Meng je pri priči izpisal talisman in ga vrgel na streho; hip zatem se je veter polegel.

Izvirnik

026 第01卷 · 第26則

Naslednje strani prikazujejo izvirno besedilo za primerjavo.

吳猛,濮陽人。仕吳,為西安令,因家分寧。性至孝。遇至人丁義,授以神方;又得秘法神符,道術大行。嘗見大風,書符擲屋上,有青烏銜去。風即止。或問其故。曰:「南湖有舟,遇此風,道士求救。」驗之果然。西安令於慶死,已三日,猛曰:「數未盡,當訴之於天。」遂臥屍旁,數日,與令俱起。後將弟子回豫章,江水大急,人不得渡;猛乃以手中白羽扇畫江水,橫流,遂成陸路,徐行而過,過訖,水復。觀者駭異。嘗守潯陽,參軍周家有狂風暴起,猛即書符擲屋上,須臾風靜。