Prevod

V času Sun Quana je v Jinanu pri Xiangyangu živel Li Xinchun. Doma je imel psa po imenu Črni zmaj, ki mu je bil nadvse pri srcu. Naj je kam šel ali kje posedal, pes ga je vselej spremljal, in pri vsakem obroku je z njim delil hrano. Nekega dne je zunaj mesta pil vino in se hudo upijanil. Ker ni zmogel priti domov, je legel v travo. Tedaj je prišel na lov upravitelj Zheng Xia. Ko je videl, kako visoka je trava na poljih, je ljudem ukazal, naj jo zažgejo. Veter je ogenj zanašal naravnost proti kraju, kjer je ležal Xinchun. Ko je pes zagledal bližajoče se plamene, je z zobmi zgrabil gospodarjevo oblačilo in ga začel vleči, toda Xinchun se ni ganil. Kakih trideset do petdeset korakov od tam je tekel potok. Pes je stekel k njemu, skočil v vodo, nato pa se z mokrim kožuhom vrnil h gospodarju in tekal okoli njega ter škropil tla z vodo. Tako je svojega gospodarja obvaroval hude nesreče, sam pa se je med prenašanjem vode tako izčrpal, da je ob njem poginil. Kmalu zatem se je Xinchun prebudil. Ko je zagledal mrtvega psa z docela mokrim kožuhom, se je silno začudil. Potem pa je opazil sledove požara in planil v neutolažljiv jok. Novica je prišla do upravitelja. Ganjen je dejal: »Pes je v hvaležnosti presegel človeka. Če človek ne pozna hvaležnosti, kako naj se sploh meri s psom!« Takoj je ukazal, naj za psa pripravijo notranjo in zunanjo krsto, oblačila in prešito odejo ter ga pokopljejo. Še danes je v Jinanu grob zvestega psa, katerega gomila se dviga več kot deset zhangov visoko.