O besedilu
Zima in pomlad
- Vir
- Ezopove basni
- Avtor
- Ezop / Karl Halm
- Jezik branja
- Slovenščina
- Jezik izvirnika
- Ancient Greek
- Čas branja
- 1 min branja
- Obseg
- 1 stran
- Naslov izvirnika
- 414. Χειμών καὶ Ἕαρ. (F. 380. C. 422.)
O izvirniku
Ezopove basni
Kratke basni, kjer živali v nekaj potezah razkrijejo človeške slabosti. Bralni jezik je Slovenščina, izvirnik pa prihaja iz vira Ezopove basni v jeziku Ancient Greek.
Besedilo
Zima in pomlad
Zima se je posmehovala pomladi in ji očitala, da takoj, ko se pojavi, nihče več ne miruje: eden se odpravi na travnike in v gaje, ker rad trga cvetlice in lilije ali kakšno vrtnico, jo občuduje in si jo zatakne v lase; drugi se vkrca na ladjo, prepluje morje in tako pride med druge ljudi. Nikogar več ne skrbijo vetrovi ali obilno deževje. »Jaz pa,« je rekla, »sem kakor vladarica in neomejena gospodarica. Ljudem ukazujem, naj ne gledajo v nebo, temveč navzdol, v tla, naj se bojijo in trepetajo, včasih pa jih prisilim, da so še veseli, če lahko ves dan prebijejo doma.« »Prav zato,« je odvrnila pomlad, »bi se te ljudje z veseljem znebili. Moje ime pa se jim že samo po sebi zdi lepo, pri Zevsu, celo najlepše med vsemi imeni, tako da se me spominjajo tudi takrat, ko me ni, in se razveselijo, ko se pojavim.«
Izvirnik
414. Χειμών καὶ Ἕαρ. (F. 380. C. 422.)
Naslednje strani prikazujejo izvirno besedilo za primerjavo.
Χειμών ἔσκωψε εἰς τὸ ἔαρ, καὶ αὐτὸ ὠνείδισεν, ὅτι εὐθύς φανέντος ἡσυχίαν ἄγει ἔτι οὐδεὶς, ἀλλʼ ὁ μέν τις ἐπὶ λειμῶνας καὶ ἄλση γίνεται, ὅτῳ ἂρα φίλον δρέπεσθαι ἀνθέων καὶ κρίνων, ἤ καὶ ῥόδον τι, περιαγαγεῖν τε τοῖς ἑαυτοῦ ὄμμασιν, καὶ παραθέσθαι [ἢ] παρὰ τὴν κόμην· ὁ δὲ ἐπιβὰς νεὼς καὶ διαβαίνων πέλαγος, ἢν τύχῃ, παρʼ ἄλλους ἤδη ἀνθρώπους ἔρχεται· καὶ ὅτι ἅπαντες ἀνέμων ἢ πολλοῦ ἐξ ὄμβρων ὕδατος ἔχουσι φροντίδα οὐκέτι. μἄγώ δʼ“ ἔφη ,, ἂρχοντι καὶ αὐτοδεσπότῃ ἔοικα, καὶ οὐδὲ εἰς οὐρανὸν, ἀλλὰ κάτω που καὶ εἰς τὴν γῆν ἐπιτάττω βλέπειν, καὶ δεδιέναι καὶ τρέμειν, καὶ ἀγαπητῶς διημερεύειν ἔστιν ὅτε οἴκοι ἠνάγκασα.“ ,,Τοιγαροῦν “ ἔφη τὸ ἔαρ ,,σοῦ μὲν καὶ ἀπαλλαγεῖεν ἂν ἄνθρωποι ἀσμένως· ἐμοῦ δὲ αὐτοῖς καλὸν καὶ αὐτὸ εἶναι δοκεῖ τοὔνομα, καὶ νὴ μὰ Δία γε ὁνομάτων κάλλιστον, ὥστε καὶ ἀπόντος μέμνηνται καὶ φανέντος ἐπαγάλλονται.
Nadaljuj z branjem
