Prevod

Pripovedujejo tudi, da je neki pobožen mož dejal: »Bil sem čolnar na Nilu v Egiptu in sem prevažal ljudi z vzhodnega brega na zahodnega. Nekega dne sem sedel v čolnu, ko je k meni pristopil starec svetlega obraza in me pozdravil. Vrnil sem mu pozdrav, on pa je rekel: ‘Prepelji me zavoljo vzvišenega Boga.’ ‘Prav,’ sem odvrnil. ‘In zavoljo Boga me tudi nahrani.’ ‘Prav,’ sem rekel. Stopil je v čoln in prepeljal sem ga na vzhodni breg. Oblečen je bil v zakrpano haljo, v rokah pa je imel posodo za vodo in palico. Ko je hotel izstopiti, mi je rekel: ‘Rad bi ti nekaj zaupal v varstvo.’ ‘Kaj pa?’ sem vprašal. Rekel je: ‘Če boš jutri dobil navdih, da prideš opoldne k meni, in me boš ob prihodu našel mrtvega pod tistim drevesom, me umij in zavij v mrtvaški prt, ki ga boš našel pod mojo glavo. Nato opravi molitev zame in me pokoplji v ta pesek. Zakrpano haljo, posodo za vodo in palico pa shrani; ko pride kdo ponje, mu jih izroči.’ Njegove besede so me začudile. Tisto noč sem prebil doma, zjutraj pa sem začel čakati na uro, ki mi jo je omenil. Ko je nastopilo poldne, sem pozabil nanj, kakor je bil napovedal, a malo pred popoldansko molitvijo sem dobil navdih. Hitro sem se odpravil tja in ga našel mrtvega pod drevesom. Ob njegovi glavi je ležal nov mrtvaški prt, iz katerega je vel vonj po mošusu. Umil sem ga, zavil v prt in opravil molitev zanj, nato pa mu izkopal grob in ga pokopal. Potem sem prečkal Nil in ponoči prispel na zahodni breg, s seboj pa sem imel haljo, posodo za vodo in palico. Ko se je zdanilo in so odprli mestna vrata, sem zagledal mladeniča, ki sem ga poznal kot malopridneža. Oblečen je bil v lahka oblačila, na roki pa je imel sledove kane. Prišel je do mene in vprašal: ‘Si ti ta in ta?’ ‘Da,’ sem odgovoril. ‘Daj mi, kar ti je bilo zaupano.’ ‘Kaj pa?’ sem vprašal. ‘Zakrpano haljo, posodo za vodo in palico.’ ‘Kdo ti je povedal zanje?’ sem ga vprašal. Rekel je: ‘Ne vem. Vem le, da sem bil sinoči na svatbi tega in tega ter prebedel noč in pel vse do zore. Potem sem zaspal, da bi se odpočil, in tedaj je k meni pristopil nekdo ter mi rekel: “Vzvišeni Bog je vzel dušo tega in tega svetega moža in te postavil na njegovo mesto. Pojdi k čolnarju temu in temu ter vzemi njegovo zakrpano haljo, posodo za vodo in palico, saj jih je pustil pri njem zate.”’ Prinesel sem mu te stvari in mu jih izročil. Slekel je svoja oblačila, si nadel haljo in odšel ter me pustil samega. Zajokal sem, ker je bila meni ta milost odtegnjena. Ko se je znočilo, sem zaspal in v sanjah videl Gospoda veličastva, blagoslovljenega in vzvišenega. Rekel mi je: ‘Moj služabnik, mar ti je težko, ker sem enemu svojih služabnikov naklonil milost, da se vrne k meni? To je vendar moja milost, ki jo podeljujem, komur hočem, in jaz imam oblast nad vsem.’ Tedaj sem zapel te verze:

Kaj naj si ljubeči ob ljubljenem še želi? Ko bi vedel, bi spoznal, da ti je vsaka lastna izbira prepovedana. Naj ti iz milosti in nežnosti nakloni bližino ali se od tebe odvrne — ničesar mu ne moreš očitati. Če v njegovem odvračanju ne najdeš naslade, odidi, saj na tej postaji zate ni obstanka. Mar še nisi razločil njegove bližine od oddaljenosti? Potem zaostajaš, ljubezen pa je daleč pred teboj. Če ti je hrepenenje izročilo poslednji dih mojega srca ali me vajeti zaradi tebe vodijo v smrt, me zapusti, odvrni se ali se združi z menoj — vse je eno; vztrajati pri svojem deležu ni vredno graje. V ljubezni do tebe ne iščem ničesar razen tvojega zadovoljstva; če se ti zdi prav, da sva daleč narazen, je prav ta daljava moj obstoj.