Prevod
V dvanajstem mesecu drugega leta obdobja Xianning pod dinastijo Jin je Yan Ji iz Langye, z vljudnostnim imenom Shidu, zbolel in poiskal zdravniško pomoč. Zdravil ga je sam Zhang Cuo, vendar je Yan Ji umrl na njegovem domu. Že dolgo je ležal v zaprti krsti, ko so domači prišli ponj, da bi ga odpeljali domov. Toda pogrebni prapor se je kar naprej ovijal okoli dreves in ni ga bilo mogoče razvozlati. Vse navzoče je ob tem prevzela žalost. Nenadoma se je mož, ki je vodil pogrebni sprevod, zgrudil na tla in spregovoril, kakor da govori Yan Ji: »Ni mi še bilo usojeno umreti. Le preveč zdravil sem zaužil in ta so mi poškodovala notranje organe. Zdaj bom spet oživel, zato me nikar ne pokopljite!« Oče ga je pobožal in proseče dejal: »Če ti je dano še živeti in se lahko vrneš med žive, mar ni prav to želja vseh tvojih najbližjih? Zdaj te hočemo le odpeljati domov, ne bomo te pokopali.« Prapor se je tedaj razvil. Ko so prispeli domov, se je Yan Ji prikazal ženi v sanjah in ji rekel: »Spet bom oživel. Hitro odprite krsto.« Žena je takoj povedala drugim. Tisto noč so ga v sanjah videli tudi mati in drugi domači. Hoteli so že odpreti krsto, a oče ni dovolil. Njegov mlajši brat Han, ki je bil takrat še zelo mlad, pa je odločno dejal: »Nenavadne stvari so se dogajale že od nekdaj. Zdaj, ko so se pokazala tako jasna nadnaravna znamenja, kaj je hujše: bolečina ob odprtju krste ali krivda, da bi ga pustili na cedilu, ker je nismo odprli?« Starši so privolili. Skupaj so odprli krsto in res našli znamenja življenja. Z rokami je praskal po krsti, tako da si je povsem razranil nohte in prste, toda dihal je tako šibko, da ni bilo mogoče razločiti, ali je živ ali mrtev. Brž so namočili kos vate v tekočino in mu jo po kapljah spuščali v usta. Ko so videli, da lahko požira, so ga vzeli iz krste. Več mesecev so skrbno bdeli nad njim. Počasi je začel več jesti in piti, lahko je odprl oči in se ozrl naokrog ter krčil in iztegoval roke in noge, vendar se na ljudi ni odzival in ni mogel govoriti. Kaj potrebuje za jed in pijačo, jim je sporočal v sanjah. Tako je živel več kot deset let. Domače je nega tako izčrpala, da niso mogli več opravljati svojih vsakdanjih del. Han je zato opustil vse druge opravke in družabne stike ter sam skrbel zanj in mu stregel; zaradi tega je zaslovel po vsej pokrajini in med domačini. Pozneje je Yan Ji spet opešal in nazadnje še drugič umrl.