Waltey

Waltey

Tat in menjalec denarja

Tisoč in ena noč · arabska pripovedna tradicija
Kupi e-knjigo Kupi tiskano izdajo

O besedilu

Tat in menjalec denarja

Vir
Tisoč in ena noč
Avtor
arabska pripovedna tradicija
Jezik branja
Slovenščina
Jezik izvirnika
Arabic
Čas branja
3 min branja
Obseg
2 strani
Naslov izvirnika
حكاية اللص والصيرفي - الليالي ٣٤٤ إلى ٣٤٥

O izvirniku

Tisoč in ena noč

Zgodbe v zgodbah, polne trgovcev, dvorov, preoblek in nočnih zapletov. Bralni jezik je Slovenščina, izvirnik pa prihaja iz vira Tisoč in ena noč v jeziku Arabic.

Besedilo

Tat in menjalec denarja

Pripovedujejo tudi, da je neki menjalec denarja nosil mošnjo, polno zlata. Ko je šel mimo tatov, je eden izmed prebrisanih malopridnežev rekel: »Jaz znam vzeti to mošnjo.« Vprašali so ga: »Kako boš to storil?« Odvrnil je: »Glejte.« Nato mu je sledil do doma. Menjalec je vstopil in vrgel mošnjo na klop. Ker ga je tiščalo na vodo, je šel v stranišče, da bi si olajšal, in rekel služabnici: »Prinesi mi vrč vode.« Služabnica je vzela vrč in mu sledila v stranišče, vrata pa pustila odprta. Tat je vstopil, vzel mošnjo, odšel k svojim tovarišem in jim povedal, kaj se je zgodilo. Tedaj je Šeherezado dohitelo jutro in utihnila je s pripovedjo, ki ji je bila dovoljena.

Ko pa je nastopila 345. noč

je rekla: Izvedela sem, o srečni kralj, da je tat vzel mošnjo, odšel k svojim tovarišem in jim povedal, kaj se mu je pripetilo z menjalcem in služabnico. Rekli so mu: »Pri Bogu, to, kar si storil, je prava mojstrovina in tega ne zmore vsak. Toda menjalec bo zdaj prišel iz stranišča in ne bo našel mošnje, zato bo služabnico pretepel in jo hudo mučil. Tako nisi storil ničesar, za kar bi si zaslužil pohvalo. Če si res tako spreten, jo reši tepeža in muk.« Odvrnil jim je: »Če bo vzvišeni Bog dal, bom rešil služabnico in obdržal mošnjo.« Nato se je tat vrnil k menjalčevi hiši in ugotovil, da ta zaradi mošnje kaznuje služabnico. Potrkal je na vrata in menjalec je vprašal: »Kdo je?« Odgovoril je: »Sluga tvojega soseda iz pokritega bazarja.« Menjalec je stopil k njemu in ga vprašal: »Kaj želiš?« Tat mu je rekel: »Moj gospodar te pozdravlja in ti sporoča: Povsem si se spremenil! Kako moreš takšno mošnjo vreči pred vrata trgovine, oditi in jo pustiti tam? Če bi jo našel kak tujec, bi jo vzel in odnesel. Ko je moj gospodar ne bi opazil in spravil, bi jo izgubil.« Nato je potegnil mošnjo na dan in mu jo pokazal. Ko jo je menjalec zagledal, je rekel: »To je prav moja mošnja!« Iztegnil je roko, da bi jo vzel, tat pa mu je rekel: »Pri Bogu, ne dam ti je, dokler mojemu gospodarju ne napišeš potrdila, da si jo prejel od mene. Bojim se namreč, da mi ne bo verjel, da si jo vzel in prejel, če mi ne napišeš potrdila in ga zapečatiš s svojim pečatom.« Menjalec je šel v hišo, da bi mu, kakor je zahteval, napisal potrdilo o prejemu mošnje. Tat pa je z mošnjo odšel svojo pot in služabnica je bila rešena muk.

Izvirnik

حكاية اللص والصيرفي - الليالي ٣٤٤ إلى ٣٤٥

Naslednje strani prikazujejo izvirno besedilo za primerjavo.

فلما كانت الليلة ٣٤٤

ومما يُحكَى أن رجلًا من الصيارف كان معه كيس ملآن ذهبًا، وقد مرَّ على اللصوص فقال واحد من الشطار: أنا أقدر على أخذ هذا الكيس. فقالوا له: كيف تصنع؟ فقال: انظروا. ثم تبعه إلى منزله، فدخل الصيرفي ورمى الكيس على الصفة وكان حاقنًا، فدخل بيت الراحة لإزالة الضرورة، وقال للجارية: هاتي إبريق ماء. فأخذت الجارية الإبريق وتبعته إلى بيت الراحة، وتركَتِ البابَ مفتوحًا، فدخل اللص وأخذ الكيس وذهب إلى أصحابه وأعلمهم بما جرى. وأدرك شهرزاد الصباح فسكتَتْ عن الكلام المباح.

فلما كانت الليلة ٣٤٥

قالت: بلغني أيها الملك السعيد، أن اللص أخذ الكيس وذهب إلى أصحابه وأعلمهم بما جرى له مع الصيرفي والجارية، فقالوا له: والله إن الذي عملته شطارة، وما كل إنسان يقدر عليه، ولكن في هذا الوقت يخرج الصيرفي من بيت الراحة، فلا يجد الكيس، فيضرب الجارية ويعذِّبها عذابًا أليمًا، فكأنك ما عملتَ شيئًا تُشكَر عليه، فإنْ كنتَ شاطرًا فخلِّص الجاريةَ من الضرب والعذاب. فقال لهم: إن شاء الله تعالى أخلِّص الجارية والكيس. ثم إن اللص رجع إلى دار الصيرفي فوجده يعاقب الجارية لأجل الكيس، فدقَّ عليه الباب، فقال له: مَن هذا؟ قال له: أنا غلام جارك الذي في القيسرية. فخرج إليه وقال له: ما شأنك؟ فقال له: إن سيدي يسلِّم عليك ويقول لك: قد تغيَّرَتْ أحوالك كلها، كيف ترمي بمثل هذا الكيس على باب الدكان وتروح وتخليه؟ ولو لقيه أحدٌ غريب كان أخذه وراح. ولولا أن سيدي رآه وحفظه لَكان ضاع عليك. ثم أخرج الكيس وأراه إياه، فلما رآه الصيرفي قال: هذا كيسي بعينه. ومدَّ يده ليأخذه منه، فقال له: والله ما أعطيك إياه حتى تكتب ورقةً لسيدي أنك تسلَّمْتَ الكيس مني، فإني أخاف ألَّا يصدِّقني في أنك أخذتَ الكيس وتسلَّمْتَه حتى تكتب لي ورقة وتختمها بختمك. فدخل الصيرفي ليكتب له ورقةً بوصول الكيس كما ذكر له، فذهب اللص بالكيس إلى حال سبيله، وخلصت الجارية من العذاب.