Prevod

Zbrali so se mladi plemiči, ki so se radi norčevali iz ljudi, in sklenili preizkusiti tega svetega moža. Ko so prišli k njemu, se jim je zdel nadvse častitljiv, zato so ga vprašali: »Koliko let se že vzdržujete žita?« Odgovoril jim je: »Žitu sem se odrekel že v mladosti, tako da je odtlej minilo več kot petdeset let.« Ko je to slišal eden izmed dvorjanov, je dejal: »Kakšno neki je blato človeka, ki ne uživa žita? Gotovo je drugačno kakor pri navadnih ljudeh. Pojdimo pogledat!« Z njim sta šla še dva ali trije, in ko so pogledali, so našli obilo iztrebkov, kakršne izloča človek, ki jé žito. To se jim je zdelo sumljivo, zato so rekli: »Ko bo sveti mož odšel ven, poglejmo še pod prostor, kjer sedi.« Ob njegovi odsotnosti so privzdignili tatami in pod njim našli plitvo jamo, v njej pa platneno vrečo, napolnjeno z rižem. Mladi plemiči so ob tem zaploskali in začeli vpiti: »Svetnik žitnega dreka! Svetnik žitnega dreka!« Tako so se mu posmehovali in krohotali, da je pobegnil. Odtlej nihče ni več vedel, kam je šel, in za vselej se je izgubila vsaka sled za njim, tako pripovedujejo.