Waltey
Slamica, žerjavica in fižol
Grimmove pravljice · Jacob in Wilhelm GrimmO besedilu
Slamica, žerjavica in fižol
- Vir
- Grimmove pravljice
- Avtor
- Jacob in Wilhelm Grimm
- Jezik branja
- Slovenščina
- Jezik izvirnika
- Deutsch
- Čas branja
- 3 min branja
- Obseg
- 2 strani
- Naslov izvirnika
- Strohhalm, Kohle und Bohne
O izvirniku
Grimmove pravljice
Gozdovi, čarobni predmeti in ljudska logika evropske pripovedne tradicije. Bralni jezik je Slovenščina, izvirnik pa prihaja iz vira Grimmove pravljice v jeziku Deutsch.
Besedilo
Slamica, žerjavica in fižol
V neki vasi je živela revna starka, ki je nabrala dovolj fižola za en obrok in ga hotela skuhati. Na ognjišču je pripravila ogenj, in da bi hitreje zagorel, ga je zanetila s pestjo slame. Ko je fižol stresala v lonec, ji je neopazno ušel en fižolček in obležal na tleh poleg slamice. Kmalu zatem je z ognjišča k njima skočil še žareč ogeljček. Tedaj je slamica spregovorila: "Draga prijatelja, od kod sta prišla?" Ogeljček je odgovoril: "Na srečo sem ušel iz ognja, in če se ne bi z vsemi močmi iztrgal iz njega, bi me čakala gotova smrt: zgorel bi v pepel." Fižolček je rekel: "Tudi jaz sem jo odnesel s celo kožo, a če bi me starka spravila v lonec, bi me brez usmiljenja skuhala v kašo kakor moje tovariše." – "Mar bi mene doletela kaj boljša usoda?" je rekla slamica. "Vse moje brate je starka pustila zgoreti v ognju in dimu, šestdeset jih je naenkrat zgrabila in pokončala. Na srečo sem ji spolzela med prsti." – "Kaj pa naj zdaj storimo?" je vprašal ogeljček. – "Mislim," je odgovoril fižolček, "da bi morali, ker smo tako srečno ušli smrti, držati skupaj kakor dobri tovariši in se skupaj odpraviti v tujo deželo, da nas tu ne doleti še kakšna nesreča."
Predlog je bil drugima dvema všeč in skupaj so se odpravili na pot. Kmalu pa so prišli do potočka, in ker čezenj ni bilo ne mostu ne brvi, niso vedeli, kako naj pridejo na drugo stran. Slamica se je domislila rešitve in rekla: "Legla bom počez, pa bosta lahko šla po meni kakor po mostu." Slamica se je torej raztegnila od enega brega do drugega, ogeljček, ki je bil vročekrvne narave, pa je takoj pogumno podrobil po novem mostu. Ko je prišel do sredine in pod seboj zaslišal šumenje vode, ga je vendarle postalo strah: obstal je in si ni upal naprej. Slamica pa je začela goreti, se prelomila na dvoje in padla v potok. Ogeljček je zdrsnil za njo, zacvrčal, ko je padel v vodo, in izdihnil. Fižolček, ki je iz previdnosti še ostal na bregu, se je ob tem pripetljaju moral zasmejati. Ni se mogel ustaviti in se je smejal tako silovito, da je počil. Tudi po njem bi bilo, če ne bi na srečo ob potoku počival krojač, ki je potoval po svetu. Ker je imel usmiljeno srce, je vzel iglo in sukanec ter fižolček zašil. Fižolček se mu je najlepše zahvalil, toda ker je krojač uporabil črn sukanec, imajo od takrat vsi fižolčki črn šiv.
Izvirnik
Strohhalm, Kohle und Bohne
Naslednje strani prikazujejo izvirno besedilo za primerjavo.
Ein Märchen der Brüder Grimm
In einem Dorfe wohnte eine arme alte Frau, die hatte ein Gericht Bohnen zusammengebracht und wollte sie kochen. Sie machte also auf ihrem Herd ein Feuer zurecht, und damit es desto schneller brennen sollte, zündete sie es mit einer Handvoll Stroh an. Als sie die Bohnen in den Topf schüttete, entfiel ihr unbemerkt eine, die auf dem Boden neben einen Strohhalm zu liegen kam. Bald danach sprang auch eine glühende Kohle vom Herd zu den beiden herab. Da fing der Strohhalm an und sprach: "Liebe Freunde, von wannen kommt ihr her?" Die Kohle antwortete: "Ich bin zu gutem Glück dem Feuer entsprungen, und hätte ich das nicht mit Gewalt durchgesetzt, so war mir der Tod gewiß: Ich wäre zu Asche verbrannt." Die Bohne sagte: "Ich bin auch noch mit heiler Haut davongekommen, aber hätte mich die Alte in den Topf gebracht, ich wäre ohne Barmherzigkeit zu Brei gekocht worden wie meine Kameraden." - "Wäre mir denn ein besser Schicksal zuteil geworden?" sprach das Stroh. "Alle meine Brüder hat die Alte in Feuer und Rauch aufgehen lassen, sechzig hat sie auf einmal gepackt und ums Leben gebracht. Glücklicherweise bin ich ihr zwischen den Fingern durchgeschlüpft." - "Was sollen wir aber nun anfangen?" sprach die Kohle. - "Ich meine," antwortete die Bohne, "weil wir so glücklich dem Tode entronnen sind, so wollen wir uns als gute Gesellen zusammenhalten und, damit uns hier nicht wieder ein neues Unglück ereilt, gemeinschaftlich auswandern und in ein fremdes Land ziehen."
Der Vorschlag gefiel den beiden andern, und sie machten sich miteinander auf den Weg. Bald aber kamen sie an einen kleinen Bach, und da keine Brücke oder Steg da war, so wußten sie nicht, wie sie hinüberkommen sollten. Der Strohhalm fand guten Rat und sprach: "Ich will mich querüber legen, so könnt ihr auf mir wie auf einer Brücke hinübergehen." Der Strohhalm streckte sich also von einem Ufer zum andern, und die Kohle, die von hitziger Natur war, trippelte auch ganz keck auf die neugebaute Brücke. Als sie aber in die Mitte gekommen war und unter sich das Wasser rauschen hörte, ward ihr doch angst: Sie blieb stehen und getraute sich nicht weiter. Der Strohhalm aber fing an zu brennen, zerbrach in zwei Stücke und fiel in den Bach: Die Kohle rutschte nach, zischte, wie sie ins Wasser kam, und gab den Geist auf. Die Bohne, die vorsichtigerweise noch auf dem Ufer zurückgeblieben war, mußte über die Geschichte lachen, konnte nicht aufhören und lachte so gewaltig, daß sie zerplatzte. Nun war es ebenfalls um sie geschehen, wenn nicht zu gutem Glück ein Schneider, der auf der Wanderschaft war, sich an dem Bach ausgeruht hätte. Weil er ein mitleidiges Herz hatte, so holte er Nadel und Zwirn heraus und nähte sie zusammen. Die Bohne bedankte sich bei ihm aufs schönste, aber da er schwarzen Zwirn gebraucht hatte, so haben seit der Zeit alle Bohnen eine schwarze Naht.
Nadaljuj z branjem
Morda ti bo všeč tudi
Slamica, ogelček in fižolček
Mother's Nursery Tales · 3 min branja
5 skupnih tagov
O smrti kokoške
Grimmove pravljice · 3 min branja
3 skupnih tagov
Kaj je pripovedovala stara Johana
Andersenove pravljice · 24 min branja
3 skupnih tagov
Krojač in tri zveri
Beside the Fire · 8 min branja
2 skupnih tagov