Prevod

V državi Wei je v letih dobe Huangchu neki mož ponoči jezdil po pokrajini Dunqiu. Na cesti je zagledal bitje, veliko kakor zajec, z očmi kakor zrcali. Poskakovalo je pred konjem in mu zapiralo pot. Mož se je tako prestrašil, da je padel s konja. Prikazen ga je nemudoma zgrabila na tleh in od groze je umrl. Šele čez dolgo časa je oživel. Ko se je ovedel, prikazni ni bilo več in ni vedel, kam je izginila. Znova je zajahal konja in nadaljeval pot. Po nekaj lijih je srečal popotnika. Pozdravila sta se, nato pa mu je povedal, kaj se mu je malo prej pripetilo, in dodal, kako vesel je, da je zdaj dobil sopotnika. Popotnik je dejal: »Sam potujem in ne morem povedati, kako me veseli, da sem vas srečal. Vaš konj je hiter, kar naprej pojdite, jaz vam bom sledil.« Tako sta skupaj nadaljevala pot. Popotnik je vprašal: »Kakšno pa je bilo tisto bitje, da vas je tako prestrašilo?« Mož je odvrnil: »Telo je imelo kakor zajec, oči pa kakor zrcali. Na pogled je bilo strašno odurno.« Sopotnik je rekel: »Pa se ozrite in me poglejte!« Mož se je ozrl in zagledal prav isto prikazen. Ta je nemudoma skočila na konja, mož pa je padel na tla in od strahu umrl. Domači so se začudili, ko se je konj vrnil sam, in so ga šli iskat. Našli so ga ob cesti. Šele naslednjega dne je oživel in povedal, kaj se mu je zgodilo.