Prevod

Pripovedujejo tudi, da je neki mož imel veliko premoženje, a ga je izgubil in ostal brez vsega. Žena mu je svetovala, naj se obrne na katerega od prijateljev, da bi si z njegovo pomočjo spet opomogel. Šel je torej k prijatelju in mu povedal, v kakšni stiski se je znašel. Ta mu je posodil petsto dinarjev, da bi z njimi začel trgovati. Ker je bil nekoč draguljar, je vzel zlatnike, odšel na draguljarski bazar in odprl svojo prodajalno, da bi kupoval in prodajal. Ko je sedel v njej, so prišli trije možje in ga povprašali po očetu. Povedal jim je, da je umrl. »Ali je zapustil kakšnega potomca?« so vprašali. »Zapustil je vašega ponižnega služabnika, ki stoji pred vami,« je odvrnil. »Kdo lahko potrdi, da si njegov sin?« »Ljudje na bazarju.« »Zberi jih, da bodo pričali, da si njegov sin.« Zbral jih je in potrdili so njegove besede. Tedaj so trije možje izvlekli bisago, v kateri je bilo okoli trideset tisoč dinarjev, pa tudi dragulji in dragocene kovine, ter rekli: »To nam je tvoj oče zaupal v hrambo.« Nato so odšli. Zatem je prišla neka ženska in si izbrala nekaj draguljev, vrednih petsto dinarjev, ter jih kupila za tri tisoč dinarjev. Ko ji jih je prodal, je vstal, vzel petsto dinarjev, ki si jih je bil izposodil od prijatelja, in mu jih odnesel. »Vzemi petsto dinarjev, ki sem si jih izposodil od tebe,« mu je rekel. »Bog mi je odprl vrata sreče in mi olajšal pot.« Prijatelj mu je odgovoril: »Dal sem ti jih in se jim odrekel zavoljo Boga. Obdrži jih in vzemi še ta list, vendar ga preberi šele doma in ravnaj po tem, kar piše na njem.« Vzel je denar in list ter odšel domov. Ko je list razgrnil, je našel na njem zapisane te verze:

Možje, ki prvi so prišli do tebe, so moji sorodniki: moj oče, stric in ujec Salih ibn Ali. In ženska, ki si ji dragulje prodal za denar, je moja mati; denar in dragulje sem ti poslal jaz. S tem te nisem hotel ponižati, temveč te obvarovati zadrege, da bi te bilo pred menoj sram.