Prevod

(S. 170. C. 251 et p. 387. F. 129.) Dva popotnika, ki ju je poleti okoli poldneva izčrpavala vročina, sta zagledala platano, stopila podnjo in legla v njeno senco, da bi si odpočila. Ko sta se ozrla v drevo, sta drug drugemu dejala, da je za ljudi nekoristno in ne rodi sadov. Platana pa jima je odvrnila: »O nehvaležneža! Še vedno uživata dobroto, ki vama jo izkazujem, pa me že imenujeta nekoristno in nerodovitno?« Tako imajo tudi nekateri ljudje tolikšno smolo, da drugi dvomijo o njihovi dobroti, četudi jim delajo dobro.