Prevod

Pripovedujejo tudi, da je neki mož imel mlin in osla, ki je poganjal mlinski kamen. Imel je hudobno ženo; on jo je ljubil, ona pa ga je sovražila. Zaljubljena je bila v svojega soseda, vendar jo je ta mrzil in zavračal. Neke noči je njen mož v sanjah zaslišal glas, ki mu je rekel: »Koplji na tem in tem mestu na poti, po kateri hodi osel okoli mlinskega kamna, pa boš našel zaklad.« Ko se je prebudil, je ženi povedal, kaj je sanjal, in ji naročil, naj skrivnost obdrži zase, ona pa je vse povedala sosedu. Tedaj je Šeherezado dohitelo jutro in je utihnila s pripovedjo, ki ji je bila dovoljena.

Ko je nastopila tristo oseminosemdeseta noč,

je rekla: Izvedela sem, o srečni kralj, da je mlinarjeva žena povedala za zaklad sosedu, v katerega je bila zaljubljena, da bi se mu tako prikupila. Obljubil ji je, da bo ponoči prišel k njej. Res je prišel in začel kopati na poti okoli mlinskega kamna. Našla sta zaklad in ga izkopala, nato pa jo je sosed vprašal: »Kaj bova z njim?« Odgovorila je: »Razdeliva si ga na dva enaka dela. Ti se loči od svoje žene, jaz pa bom že našla način, da se znebim moža. Potem se poroči z menoj, in ko bova skupaj, bova združila ves denar, tako da bo vse v najinih rokah.« Sosed ji je rekel: »Bojim se, da bi te zapeljal hudič in bi si vzela drugega. Zlato v hiši je kakor sonce na svetu. Najpametneje bo, da ves denar ostane pri meni, saj si boš tako še bolj prizadevala, da se rešiš moža in prideš k meni.« Odgovorila mu je: »Tudi jaz se bojim prav tega, česar se bojiš ti, zato ti svojega deleža ne bom izročila. Navsezadnje sem te prav jaz pripeljala do tega denarja.« Ko je slišal te besede, ga je pohlep gnal, da jo je umoril. Ubil jo je in vrgel v jamo, kjer je bil zaklad. Medtem pa se je že zdanilo, zato je ni utegnil zasuti, temveč je vzel denar in odšel. Mlinar se je prebudil in videl, da žene ni. Šel je v mlin, vpregel osla in zavpil nanj. Osel je krenil, a se je kmalu ustavil. Mlinar ga je začel silovito pretepati, toda ob vsakem udarcu se je osel pomaknil nazaj, saj se je prestrašil mrtve ženske in ni mogel naprej. Mlinar ves ta čas ni vedel, zakaj se osel ustavlja. Vzel je nož in ga začel zbadati z njim, toda žival se ni premaknila z mesta. Razjezil se je in ji zabodel nož v bok, osel pa se je mrtev zgrudil na tla. Ko je nastopil beli dan, je mlinar zagledal mrtvega osla in nato še svojo mrtvo ženo v jami, kjer je prej ležal zaklad. Silno se je razsrdil, ker je izgubil zaklad in ker sta mu poginila osel in umrla žena, in prevzela ga je velika bridkost. Vse to se mu je zgodilo, ker je ženi razkril svojo skrivnost, ona pa je ni ohranila zase.