Prevod

An, kralj Huainana, je ljubil daoistične nauke in veščine. Nastavil je kuharje, da bi gostom vselej lahko postregli. Nekega dopoldneva v prvem mesecu je pred njegova vrata prišlo osem starcev in prosilo za sprejem. Vratar je o tem obvestil kralja, ta pa mu je naročil, naj jih po lastni presoji postavi na preizkušnjo. Vratar jim je dejal: »Naš kralj si želi dolgega življenja. Ker pa vi, spoštovani možje, ne poznate veščine, s katero bi ustavili staranje, si vas ne drznem najaviti.« Starci so spoznali, da jih ne bodo spustili predenj, zato so se preobrazili v osem dečkov z obrazi kakor breskovi cvetovi. Kralj jih je nemudoma sprejel ter jim v čast priredil slovesno gostijo z glasbo. Vzel je citre, zabrenkal na strune in zapel: »Svetlo, svetlo nebo nad nami, obsevaš vse do štirih morij! Veš, da ljubim Dao, zato so se modreci spustili k meni! Z menoj bodo delili dar, da mi zraste perje! Dvignil se bom med sinje oblake, stopal po gori Liangfu! Zrl bom sonce, luno in zvezde, srečal Veliki voz! Jezdil bom na vetru in oblakih, žadne device mi bodo stregle!« To je skladba, ki ji danes pravijo »Huainanska melodija«.