Prevod
Nekoč je živel samuraj, ki se je oženil z dvorno damo. Tudi njuna hči je služila kot dvorna dama. Ta samuraj, imenovan Kotōda, je skrbel za gospodarjeve zadeve, zato se je s svojim gospodinjstvom razprostrl kar po treh ali štirih sobah. K njegovi hčeri je zahajal mlad gospod bolj ali manj plemenitega rodu. Nekega večera se je skrivaj prikradel v njeno sobo. Ob zori je začelo deževati, zato se ni mogel vrniti domov in je ostal skrit v njeni postelji. Ona pa je odšla v zgornje prostore opravljat svojo službo. Mladi zet se je obdal s paravani in legel spat. Pomladni dež je kar naprej padal in nič ni kazalo, da bi mogel domov, zato je še naprej poležaval. Njegov tast Kotōda si je mislil, da se mladenič gotovo dolgočasi, pa je na lesen pladenj naložil prigrizke, v vrček natočil sake in ga prijel z drugo roko. Ker se je bal, da bi ga kdo videl, če bi vstopil z verande, se je neopazno odpravil naokrog, skozi zadnje prostore. Mladi zet je medtem ležal na hrbtu, čez glavo pokrit z oblačilom, in se dolgočasil ter si želel, da bi se njegova dama že vrnila. Ko so se v zadnjem delu sobe odprla drsna vrata, je bil prepričan, da prihaja ona iz zgornjih prostorov. Ne da bi si odkril obraz, je izvlekel svojega korenjaka, usločil trebuh in ga čvrsto vzdignil. Kotōda se je tako prestrašil, da je omahnil vznak; prigrizki so se razleteli, ves sake se je razlil, sam pa je z veliko brado, štrlečo kvišku, telebnil na hrbet. Pri tem je z glavo tako silovito udaril ob tla, da je izgubil zavest in obležal, kakor pripovedujejo.
