Prevod

V Donglaiju je živela družina s priimkom Chen, ki je štela več kot sto članov. Nekega jutra so pristavili kotel, a voda nikakor ni zavrela. Ko so dvignili parilno posodo, da bi pogledali vanj, je iz kotla nenadoma stopil belolas starec. Nemudoma so šli k vedeževalcu po nasvet. Ta jim je dejal: »To je strašno zlovešče znamenje. Vsa vaša hiša je zapisana pogubi. Vrnite se domov in začnite izdelovati krste. Ko bodo narejene, jih postavite ob steno pod streho pri vhodu, nato pa trdno zaprite vrata in ostanite notri. Če pridejo jezdeci s prapori in senčniki ter potrkajo, se nikar ne oglasite.« Vrnili so se domov, združili moči in iz lesa stesali več kot sto krst ter jih postavili pod streho pri vhodu. In res so prišli ljudje ter jih klicali, vendar se nihče ni oglasil. Njihov poveljnik se je silno razjezil in ukazal spremstvu, naj prepleza vrata in vstopi. Eden od spremljevalcev je pokukal skozi vrata in v notranjosti zagledal več kot sto velikih in majhnih krst. Vrnil se je ven in poročal, kaj je videl. Poveljnik se je ves preplašen in potrt obrnil k svojim ljudem: »Ukazal sem vam, naj pohitite, pa niste prišli pravočasno. Zdaj ni več nikogar, ki bi ga lahko odpeljali. Kako se bomo oprali krivde? Kakih osemdeset lijev severno od tod živi družina s sto tremi člani. Vzemimo nje namesto teh.« Deset dni pozneje so vsi člani tiste druge družine pomrli. Pravijo, da se je tudi ta družina pisala Chen.