Hassibu Karim ad Dini in kačji sultan

Prevod

Nekoč je živel mož, ki je imel že mnogo let, pa še ni dobil otroka. Bil je velik zdravnik in na vsem svetu ni bilo zdravila, ki ga ne bi poznal. Obvladal je tudi mnogo drugih ved. Ko je bil že zelo star, je njegova žena naposled zanosila, on pa ni imel drugega imetja kakor svoje zdravniške knjige.

Mož je zbolel, poklical ženo in ji rekel: »Prinesi mi mojo knjigo.« Dala mu jo je, on pa jo je odprl, pogledal vanjo in ji dejal: »Noseča si in rodila boš sina. Daj mu ime Hassibu karim ad dini.« Nato je otrokov oče umrl.

Žena je rodila sina in ga vzgajala, dokler ni zrasel. Nekega dne je deček vprašal mater: »Kako mi je ime?« Rekla mu je: »Počakaj, jutri bomo pripravili gostijo in povabili ljudi, naj pridejo jest, pa ti bom dala ime, ki mi ga je zate povedal tvoj oče.«

Naslednje jutro je pripravila veliko gostijo in povabila zvezdoslovce. Prišli so in se gostili, ona pa jim je rekla: »Danes bom vašemu otroku dala ime, ki mu ga je izbral njegov oče.« Odgovorili so ji: »Daj mu ga.«

Rekla jim je: »Ime mu je Hassibu karim ad dini.« Odgovorili so: »Naj bo srečno.« Poslali so ga v šolo, da bi se naučil brati. Ko je končal šolanje, so ga dali v delavnico, da bi se naučil šivati obleke, pa mu ni šlo. Dali so ga v uk k srebrarju, pa tudi tega ni znal. Nobenega dela, ki so ga učili, se ni mogel naučiti. Mati mu je rekla: »Potem pa ostani doma, moj sin.« In tako je ostal doma, jedel in spal.

Vprašal jo je: »Kaj pa je delal oče?« Odgovorila je: »Bil je zelo velik zdravnik.« Rekel ji je: »Kje so njegove zdravniške knjige?« Odgovorila je: »Mnogo let je že minilo. Pojdi pogledat noter, ali so še tam.« Šel je pogledat in videl, da so jih razjedli črvi. Ostal je le en zvitek. Vzel ga je, ga prebral in v njem našel vsa tista zdravila.

Nekega dne so prišli njegovi sosedje in rekli materi: »Daj nam tega fanta, da bo šel z nami sekat drva.« Bili so štirje možje, ki so se preživljali s sekanjem drv in jih nato prodajali v mestu. Drva so tovorili na oslih. Mati jim je rekla: »Prav, jutri mu bom kupila osla, pa boste šli vsi skupaj.«

Zjutraj mu je mati kupila osla. Možje so prišli in ga vzeli s seboj na delo. Šli so, nabrali veliko drv, jih pripeljali v mesto, prodali in si razdelili denar.

Naslednji dan so šli spet, pa tretji, četrti, peti in šesti dan. Sedmega dne pa se je, ko so odšli, nebo pooblačilo in ulil se je dež. Stekli so v zavetje pod skalo.

Hassibu je sedel nekoliko stran od drugih. Pobral je kamen in z njim udaril po tleh. Zaslišal je votel odmev. Poklical je tovariše in jim rekel: »Tukaj votlo odmeva!«

Rekli so mu: »Udari še enkrat.« Udaril je in tudi oni so zaslišali votel odmev. Rekli so: »Izkopljimo.« Kopali so in odkrili veliko jamo, podobno vodnjaku. Pogledali so vanjo in videli, da je do vrha polna medu.

Pustili so drva in odtlej vsak dan hodili po med. Hassibuju, ki je medeno jamo prvi našel, so rekli: »Ti zlezi noter, zajemaj med in nam ga podajaj. Mi ga bomo hodili prodajat v mesto, in ko bomo končali, si bomo razdelili denar.« Rekel je: »Prav.« Tako so delali vsak dan tri mesece in si nabrali veliko premoženja.

Ko je medu skoraj zmanjkalo in ga je ostalo le še nekaj globoko na dnu, so mu rekli: »Zlezi dol in postrgaj, kar je še ostalo. Ko boš končal, ti bomo spustili vrv. Oprimi se je in potegnili te bomo ven.« Privolil je, pobral preostali med in jim rekel: »Dajte mi vrv.« Odgovorili so mu: »Nimamo je tukaj. Malo počakaj, kmalu jo dobiš.« Nato so se posvetovali in sklenili: »Pustimo ga v jami, premoženje pa si razdelimo sami.«

Eden izmed njih je spregovoril: »Kaj pa bomo rekli njegovi materi?« Drugi je odgovoril: »Rekli ji bomo: Tvoj sin je šel opravit potrebo, pa je lev pograbil njega in njegovega osla. Globoko v gozdu ga nismo mogli dolgo iskati, toda zaslišali smo levje rjovenje in spoznali, da ga je odnesel lev.«

Odšli so v mesto in to povedali njegovi materi. Mati je silno jokala in žalovala, dokler ni minil čas žalovanja. Možje so si razdelili denar in rekli: »Nesimo nekaj denarja tudi materi našega prijatelja.« In so ji ga nesli. Odtlej ji je vsak dan eden prinesel riž, drugi olje, tretji kaj za k jedi, četrti oblačila. Tako so jo vsak dan oskrbovali.

Zdaj pa se vrnimo k Hassibuju. Čakal je prvi dan, drugi dan in tretji dan, nato pa spoznal, da so ga tovariši zapustili, in se zahvalil Bogu. Hodil je po jami, ki je bila silno velika. Ponoči je spal v njej, zjutraj pa je, ko se je zbudil, poiskal malo medu in ga pojedel. Nekega dne je sedel in premišljeval, ko je pred njega padel velikanski škorpijon. Ubil ga je.

Sedel je in pomislil: »Od kod je prišel ta škorpijon? Gotovo je kje kaka odprtina. Poiskal jo bom.« Šel je in našel drobno luknjo, skozi katero je daleč stran zagledal svetlobo. Z nožem jo je razširil, da je postala dovolj velika, in se splazil skoznjo. V daljavi je videl belino in svetlobo ter se napotil tja. Nazadnje je prišel na prostrano čistino.

Zagledal je stezo in ji sledil. Prišel je do velike kamnite hiše. Videl je mnogo stolov, zlata vrata z zlato ključavnico in biserni ključ. Vzel ga je, odklenil in stopil v veliko dvorano, v kateri je bilo mnogo stolov. Med njimi je stal zlat prestol, okrašen z biseri, dragulji in dragimi kamni. Videl je tudi lepo postlano ležišče, legel nanj in zaspal.

Kmalu zatem je zaslišal prihajati množico. Prišli so do hiše, videli, da so vrata odprta, in vstopili. Prihajal pa je kačji sultan.

Njegovi vojaki so napolnili dvorišče, on pa je z vezirji vstopil v hišo. Začudili so se, ko so zagledali človeka, ki je spal na ležišču, saj je bilo to sultanovo ležišče, na katerem je počival. Hoteli so ga ubiti, sultan pa jim je rekel: »Pustite ga, ne ubijte ga. Mene posadite na prestol.« In posadili so ga nanj.

Rekel jim je: »Previdno ga zbudite.« Zbudili so ga. Hassibu se je dvignil, sedel in zagledal množico kač, ki so ga obdajale. Med njimi je videl eno, ki je bila izredno lepa in je nosila kraljevska oblačila.

Vprašal jo je: »Kdo si?« Odgovorila je: »Jaz sem kačji sultan in to je moj dom.« Nato ga je vprašal: »In kdo si ti?« Odgovoril je: »Jaz sem Hassibu karim ad dini.« »Od kod prihajaš?« Odvrnil je: »Ne vem več, od kod prihajam, ne kam grem.« Sultan mu je rekel: »Odpočij si.« Nato je ukazal vojakom: »Pojdite v gozd in prinesite vsakovrstnega sadja, da pogostimo gosta.«

Šli so, prinesli vseh vrst sadja, predenj postavili poln pladenj in mu rekli: »Jej.« Jedel je, dokler ni bil sit. Dali so mu vodo in pil je. Nato je obsedel in začeli so se pogovarjati.

Kačji sultan je vprašal Hassibuja: »Povej mi svojo zgodbo, odkar si odšel od doma pa do danes.« Povedal mu je vse, kar ga je doletelo na poti, dokler ni prišel tja.

Nato je Hassibu karim ad dini prosil kačjega sultana: »Še ti mi povej svojo zgodbo, da jo izvem.« Odgovoril je: »Moja zgodba je zelo dolga. Nekoč smo odšli od tod na goro Al Kaf, da bi se naužili drugega zraka. Tam sem ostal, dokler nisem nekega dne zagledal prihajati človeka. Vprašal sem ga: Od kod prihajaš? Rekel mi je: Prihajam iz svojega mesta in tavam po deželi. Vprašal sem ga: Čigav sin si? Odgovoril je: Ime mi je Bolukia. Moj oče je bil sultan in je umrl. Ko sem odprl neko skrinjo, sem v njej našel torbo. Odprl sem jo in zagledal majhno bakreno skrinjico. Odprl sem še to in v njej našel nekaj, zavitega v plašč. Razgrnil sem plašč in našel knjigo. Bral sem jo in v njej našel mnogo hvalnic Preroku. Prevzelo me je silno hrepenenje, da bi tega človeka videl. Spraševal sem ljudi, pa so mi rekli, da se še ni rodil. Rekel sem si: Taval bom, dokler ga ne najdem. Zapustil sem svoje mesto in svoje premoženje, a še zdaj, ko blodim po svetu, tega človeka nisem videl.

Rekel sem mu: Kje ga boš našel, ko pa se še ni rodil? Ko bi dobil kačjo vodo, bi lahko živel in ne umrl, dokler ga ne bi srečal. Toda zdaj ti to nič ne pomaga, saj je kačja voda daleč.

Rekel mi je: Zbogom torej, naprej bom taval. Odgovoril sem mu: Zbogom. Odšel je in naposled prišel v Egipt. Tam je srečal človeka, ki ga je vprašal: Kdo si? Odgovoril mu je: Jaz sem Bolukia. Nato je vprašal: In kdo si ti? Mož je rekel: Ime mi je Alfan. Vprašal ga je: Kam greš? Bolukia mu je odgovoril: Zapustil sem svoje mesto, svoje kraljestvo in svoje bogastvo, da bi poiskal Preroka.

Alfan mu je rekel: Kje ga boš našel, ko pa se še ni rodil? Raje pojdiva poiskat kačjega sultana. Če ga najdeva, nama bo dal zdravilo, s katerim bova lahko prišla do preroka Sulimanija. Dobila bova njegov prstan in zavladala. Vsi džini bodo pod najino oblastjo in ukazovala jim bova, kar bova hotela.

Bolukia mu je rekel: Kačjega sultana sem videl na gori Al Kaf. Alfan je odgovoril: Pojdiva torej. V svojem srcu si je Alfan želel prstana preroka Sulimanija, da bi lahko vladal in postal kralj džinov in ptic. Bolukia pa je želel videti Preroka; le po tem je hrepenel.

Alfan je rekel Bolukii: Narediva zdaj kletko, v katero bova ujela kačjega sultana. Ko bo zlezel vanjo, jo bova zaprla in ga odnesla. Odgovoril je: Prav. Alfan je naredil kletko in vanjo postavil dve skodelici, eno z mlekom in drugo z vinom. Nato sta odšla in prišla na goro.

Takrat se še nisem vrnil v svoje mesto. Prišla sta, nastavila kletko, jaz pa sem zlezel vanjo in popil vino. Opijanilo me je in zaprla sta me ter odnesla.

Ko sem se prebudil, sem videl, da me nosijo ljudje in da je med njimi Bolukia. Rekel sem: Adamovi sinovi niso dobri. Kaj bi zdaj rada? Odgovorila sta: Hočeva zdravilo, s katerim si bova namazala stopala, da bova lahko hodila po morju in prišla tja, kamor želiva. Rekel sem jima: Pojdimo.

Odnesla sta me na otok, na katerem je raslo mnogo dreves. Ko so me drevesa zagledala, so vsa spregovorila: Jaz zdravim to bolezen. Jaz zdravim ono bolezen. Jaz zdravim glavo. Jaz zdravim noge. Nazadnje je eno izmed dreves reklo: Kdor si z menoj namaže stopala, lahko hodi po morju.

Rekla sta: To iščeva. Vzela sta veliko tega zdravila, se vrnila in me odnesla nazaj na goro. Odprla sta kletko in me izpustila. Rekla sta mi: Zbogom. Odgovoril sem jima: Srečno obema.

Odšla sta. Kadar sta prišla do morja, sta si namazala stopala in ga prehodila. Tako sta potovala mnogo dni, dokler se nista približala kraju, kjer je ležal prerok Sulimani. V bližini je Alfan pripravil svoje čarovne pripravke in šla sta naprej.

Preroka Sulimanija so stražili džini. Ko sta se moža približala, sta zaslišala glas. Prerok Sulimani je ležal z roko na prsih in s prstanom na prstu. Glas je poklical Bolukio in ga vprašal: Kam greš? Odgovoril je: Prišel sem z Alfanom, ki hoče vzeti tisti prstan. Glas mu je rekel: Vrni se. Ta človek bo umrl.

Alfan je rekel Bolukii: Ti me počakaj tukaj. Sam je šel naprej. Ko se je približal in hotel prijeti prstan, je zadonel krik, ki ga je zalučal daleč stran. Toda vrnil se je in ni odnehal. Še drugič je šel prijet prstan, tedaj pa je vanj dahnilo in zgorel je v pepel.

Bolukia je vse to videl in zaslišal glas, ki mu je rekel: Vrni se in pojdi svojo pot. Ta hudobnež je mrtev. Bolukia se je obrnil in odšel. Ko je na poti prišel do morja, si je z zdravilom namazal stopala in ga prečkal. Prišel je na drug otok, in ko ga je prehodil, se je spet namazal z zdravilom in šel čez morje. Tako je potoval mnogo dni in mesecev in mnoga leta so ga zatekla na poti.

Nekega dne je med potjo naletel na moža, ki je sedel na tleh. Pozdravil ga je in mož mu je odzdravil. Vprašal ga je: Kdo si? Odgovoril je: Ime mi je Jani Shah. In kdo si ti? Rekel je: Jaz sem Bolukia. Nato ga je vprašal: Kaj delaš tukaj?

Tam sta bila dva grobova in mož je sedel med njima. Bridko je jokal, nato pa se zasmejal in se zahvalil Bogu. Bolukia ga je prosil: Povej mi svojo zgodbo. Odgovoril je: Moja zgodba je dolga, toda najprej mi ti povej svojo. Od kod prihajaš in kam greš?

Rekel mu je: Sultanov sin sem. Moj oče je umrl in jaz sem zavladal za njim. Nekega dne sem odprl očetovo skrinjo in v njej našel torbo, v torbi pa knjigo. Prebral sem jo in našel v njej hvalnice Preroku. Prevzelo me je silno hrepenenje, da bi ga videl. Zapustil sem svoje mesto in začel tavati po divjini, da bi poiskal tega človeka. Toda vsakdo, ki ga srečam, mi pove, da se še ni rodil. Še zmeraj ga iščem in hodim po svetu.

Mož mu je rekel: Sedi torej, da ti povem svojo zgodbo od začetka do danes. Odgovoril mu je: Povej, saj že sedim. Mož je začel: Ime mi je Jani Shah in mojemu očetu je ime Taighamusi. Velik sultan je. Vsak mesec je hodil v gozd lovit divjad. Jaz sem njegov edini sin in zelo me ljubi. Nekega dne sem mu rekel: Oče, vzemite me s seboj v gozd. Odgovoril mi je: Ostani doma, nikamor ne hodi. Silno sem se razjokal, pa mi je oče rekel: Pojdiva, nikar ne joči.

Odšli smo v gozd in z nami je šlo veliko ljudi. Ko smo prispeli, smo pojedli obed, nato pa se vsi podali med drevje na lov.

Jaz in mojih sedem sužnjev smo šli po drugi poti. V gozdu smo zagledali nadvse lepo gazelo in jo gnali vse do morja, ne da bi jo ujeli. Gazela je skočila v vodo. Vzeli smo čoln in jaz sem s štirimi sužnji stopil vanj, preostali trije pa so se vrnili k očetu. Gazelo smo zasledovali tako daleč, da mesta nismo več videli. Ujeli smo jo in zaklali. Ko smo jo zaklali, je zapihal silen veter in nas odnesel neznano kam.

Ko so tisti trije sužnji prišli k mojemu očetu, jih je vprašal: Kje je vaš gospodar? Odgovorili so: Zasledovali smo gazelo in prišli do obale. Gazela je skočila v morje, gospodar pa je s štirimi možmi stopil v čoln in jo zasledoval, mi pa smo se vrnili.

Moj oče je rekel: Moj sin je izgubljen. Vrnil se je v mesto, žaloval in se zahvaljeval Bogu. Nas pa je zaneslo na otok, kjer je bilo mnogo ptic. Poiskali smo sadje in jedli, poiskali smo tudi vodo in pili. Ko je prišla noč, smo splezali na drevo in zaspali. Ob zori smo stopili v čoln, se podali naprej in prišli do drugega otoka, na katerem ni bilo žive duše. Izkrcali smo se in se najedli sadja. Ponoči smo splezali na drevo in zaspali. Prišle so divje zveri in se razposajeno podile naokrog.

Zjutraj smo pobegnili in prišli na tretji otok. Ko smo tam iskali sadje, smo zagledali jablano, obloženo s sadeži. Hoteli smo jih obrati, pa smo zaslišali nekoga, ki nam je prepovedal: Ne trgajte! Jablana je kraljeva in mene so postavili, da jo stražim. Ponoči je prišlo mnogo opic. Ko so nas zagledale, so se silno razveselile. Poiskale so nam sadje in ga prinesle, mi pa smo jedli, dokler nismo bili siti.

Rekle so: Tega človeka postavimo za svojega sultana. Ena izmed njih je rekla: Zjutraj bodo pobegnili. Druge so odgovorile: Pojdite jim razbit čoln. In šle so ter ga razbile.

Ko smo zjutraj vstali, da bi pobegnili, in prišli na obalo, je bil naš čoln razbit. Vrnili smo se in sedli. Prinesle so nam hrano in jedli smo, pa vodo in pili smo. Opice so nas imele silno rade in niso hotele, da bi odšli. Tako smo ostali mnogo dni.

Nekega dne smo se odpravili na sprehod in zagledali veliko kamnito hišo z napisom na vratih. Prebral sem ga. Pisalo je, da opice človeka, ki pride na ta otok, tako vzljubijo, da ga ne izpustijo več in ga naredijo za svojega kralja. Kdor hoče oditi, ne najde poti, vendar obstaja ena sama, ki pelje v smeri kible. Če ji slediš, prideš na veliko planjavo, polno levov, leopardov in kač. Bojevati se morate z njimi, in če jih premagate, se vam odpre pot naprej. Nato pridete na drugo planjavo, kjer živijo velikanske mravlje, velike kot psi, s pasjimi zobmi in silno divje. Bojevati se morate z njimi, in če jih premagate, boste lahko šli naprej.

Posvetovali smo se in moji sužnji so mi rekli: Pojdimo, naj se rešimo ali umremo. Saj imamo vsi svoje orožje. Odšli smo in prišli na prvo planjavo. Bojevali smo se in dva moja sužnja sta umrla. Prebili smo se naprej in prišli na drugo. Tudi tam smo se bojevali in umrla sta še druga dva moja sužnja. Rešil sem se le jaz.

Mnogo dni sem taval, dokler nisem prišel do nekega mesta. Ostal sem tam in iskal delo, pa ga nisem našel. Neki mož je stopil k meni in me vprašal: Iščeš delo? Odgovoril sem mu: Iščem. Rekel mi je: Pojdiva. In odšla sva k njemu domov.

Zaklal je kamelo, vzel njeno kožo in mi rekel: Zašil te bom v to kožo, da prideš na vrh gore. Ptica te bo odnesla tja. Ko boš zgoraj, bo raztrgala kožo, ti pa potiskaj drage kamne dol. Ko končaš, te bom spravil z gore.

Zašil me je v kožo in prišla je ptica. Odnesla me je na vrh gore in me hotela požreti, jaz pa sem skočil pokonci in jo pregnal, da je odletela. Veliko dragih kamnov sem zmetal dol, nato pa mu zaklical: Zdaj me spravi dol, dovolj je! Ni mi odgovoril niti besede, temveč je odšel.

Rekel sem si: Konec je z menoj. Mnogo dni sem hodil po divjini. Nazadnje sem naletel na hišo in v njej zagledal starca. Dal mi je hrane in vode in zahvalil sem se Bogu.

Ostal sem pri njem in vzljubil me je kakor svojega sina. Dal mi je vse ključe od hiše in mi rekel: Odpri, kar hočeš, le te sobe ne odpiraj. Odgovoril sem mu: Prav, oče.

Nekega dne je odšel na sprehod, jaz pa sem odprl prepovedana vrata in zagledal velik vrt, skozi katerega je tekla reka. Nenadoma so priletele tri ptice in se spustile k reki. Brž so se spremenile v ljudi in se okopale. Bile so tri izredno lepe ženske. Opazoval sem jih, dokler se niso okopale, oblekle svojih oblačil in odletele.

Vrnil sem se, zaprl vrata in nisem mogel ničesar jesti. Ko je prišel moj oče, me je vprašal: Kaj ti je? Odgovoril sem mu: Šel sem na vrt in videl tri ženske, ki so se prišle kopat. Ko so končale, so odletele. Eno izmed njih silno ljubim in jo hočem vzeti za ženo. Če je ne dobim, bom umrl.

Rekel mi je: Teh ne moreš dobiti. To so hčere sultana džinov, njihov dom pa je zelo daleč, tri leta hoda od tod. Odgovoril sem mu: Ne vem, kako, toda morate mi jo priskrbeti. Rekel mi je: Počakaj. Ko se naslednjič pridejo kopat, se skrij in vzemi oblačila tiste, ki jo tako ljubiš.

Šel sem in čakal. Ko so prišle in slekle svoja oblačila, sem jih vzel in skril. Tista, ki sem jo ljubil, je bila najmlajša in ime ji je bilo Seyedati Shemsi. Ko so prišle iz vode, sta se njeni sestri oblekli, ona pa je iskala svoja oblačila in jih ni našla. Rekel sem ji: Jaz jih imam. Odgovorila mi je: Vrni mi jih, hočem oditi. Rekel sem ji: Silno te ljubim in te hočem vzeti za ženo. Rekla je: K očetu hočem. Odgovoril sem ji: Ne boš šla.

Njeni sestri sta odleteli, jaz pa sem jo odpeljal domov. Moj oče naju je poročil. Rekel mi je: Teh oblačil ji ne daj. Dobro jih skrij. Če jih najde, bo odletela nazaj domov. Izkopal sem luknjo in jih zakopal.

Nekega dne, ko sem odšel na sprehod, jih je izkopala, se oblekla in odletela. Usedla se je na streho ter svoji sužnji rekla: Ko pride tvoj gospodar, mu povej, da sem se vrnila domov. Če me ljubi, naj pride za menoj. Nato je odletela.

Ko sem se vrnil, so mi povedali: Tvoja žena je odšla domov. Mnogo let sem taval in jo iskal. Ko sem se naposled približal njenemu mestu, sem srečal ljudi, ki so me vprašali: Kdo si? Rekel sem jim: Jaz sem Jani Shah. Čigav sin? Odgovoril sem: Taighamusijev sin. Vprašali so me: Si ti tisti, ki se je poročil z našo gospo? Vprašal sem jih: Kdo je vaša gospa? Odgovorili so mi: Seyedati Shemsi. Rekel sem: Jaz sem. Srce se mi je napolnilo z veseljem. Odpeljali so me v svoje mesto. Žena je rekla očetu: To je moj mož, ki me je vzel za ženo. Vsi so me vzljubili in dolgo sem ostal pri njih.

Njen oče mi je rekel: Vzemi svojo ženo, če se hočeš vrniti domov. Dal nama je džine, ki so naju v treh dneh odnesli tja. Prispela sva in ostala leto dni. Nato sem rekel: Pojdiva obiskat očeta. Žena mi je odgovorila: Pojdiva. Ko sva prišla sem, se je šla žena kopat. Ko je prišla iz vode, je umrla in pokopal sem jo tukaj. Džini so odšli k njenemu očetu in mu povedali: Tvoja hči je umrla. Njen oče je rekel: Pokličite Janija Shaha, naj pride in vzame mojo drugo hčer. Prišli so in mi to povedali. Odgovoril sem: Nočem. Izkopal bom še drugi grob, da bom legel vanj, ko umrem. To je moja zgodba.

Tam je ostal, dokler ni umrl. Bolukia pa je šel naprej in umrl na poti.« Kačji sultan je nato rekel Hassibuju: »Tudi ti mi boš storil zlo, če se vrneš domov.« Odgovoril mu je: »Ne bom ti storil zla. Odpelji me domov.« Sultan mu je rekel: »Vem, da se boš, če te pošljem domov, vrnil in me ubil.« Odgovoril je: »Tega si ne bi drznil. Daj mi prisego in prisegel bom.« Sultan mu je dal spremstvo, da ga odpelje domov, in mu rekel: »Ko prideš domov, se ne hodi kopat tja, kjer je veliko ljudi.« Odgovoril je: »Ne bom.« Odpeljali so ga domov, in ko so prispeli, so se poslovili ter se vrnili. Hassibu je šel k materi in mati se ga je silno razveselila.

V njihovem mestu pa je bil sultan zelo bolan. Ozdravel bi lahko le, če bi našli kačjega sultana, ga ubili in skuhali njegovo meso. To je bilo edino zdravilo. Vezir je postavil ljudi v kopališče in jim naročil: »Če se pride kopat človek, ki ima na trebuhu znamenje, ga primite.«

Hassibu je bil tri dni doma, ko je pozabil besede svojega prijatelja, kačjega sultana, in se šel kopat. Vojaki so ga prijeli in odpeljali k vezirju. Vezir mu je rekel: »Odpelji nas tja, kjer prebiva kačji sultan.« Odgovoril mu je: »Ne vem, kje je.« Vezir je ukazal: »Zvežite ga.« Zvezali so ga in ga tako hudo pretepli, da mu je po hrbtu razpokala koža. Rekel jim je: »Odvežite me, odpeljal vas bom.«

Odpravili so se skupaj. Ko so prispeli, je kačji sultan rekel Hassibuju: »Ali ti nisem povedal, da se boš vrnil in me ubil?« Odgovoril je: »Nisem jaz kriv. Poglej moj hrbet.« Sultan ga je vprašal: »Kdo te je tako pretepel?« Odgovoril je: »Vezir.« Rekel mu je: »Potem je z menoj konec. Toda ti me moraš odnesti vse do svojega doma.« Hassibu ga je vzel in vojaki so se obrnili nazaj, z njimi pa je šel tudi vezir.

Med potjo je kačji sultan rekel svojemu prijatelju: »Ko prispem, me bodo ubili in skuhali moje meso. Vezir ti bo velel, da popiješ prvo peno, toda ne pij je. Nalij jo v steklenico in jo shrani zanj. Drugo popij ti in postal boš velik zdravnik. Tretja bo zdravilo za vašega sultana. Ko pride vezir in te vpraša: Si popil prvo? mu odgovori: Popil sem jo, ta druga pa je zate. Vezir jo bo vzel, in ko jo popije, bo umrl, ti pa boš imel mir.«

Šli so in prispeli v mesto. Hassibu je storil natanko tako, kakor mu je naročil prijatelj. Vezir je popil prvo peno in umrl. Drugo je popil Hassibu, iz tretje pa je pripravil zdravilo za sultana in ta je ozdravel.

Sultan ga je silno vzljubil. Hassibu je postal velik zdravnik v mestu in živel srečno ter zdravo do konca svojih dni.

Izvirnik

Aliondokea mtii mgauga sana, akakaa, hatta mwana mtoto asipate, siku nyingi. Naye tabibu mkuu, liaina dawa moja ya ulimwenguni asiyoijiia. Na elimu nyingi anayoijua. Akakaa, liatta alipokuwa mzee sana mkewe akacliukua mimba, naye liaua kitu zayidi ya vyuo vya dawa.

Akaug'ua yulo mtii, akamwita mkewe, akamwambia, nipe cbito cbangu, akampa, akafunua akatezama udani ya cliuo, akamwambia, wewe una mimba, utazaa mtoto mwanamume, jina lake mwite Hassibu karim ad dini. Akafa babaye.

A kakaa manamke, hatta akazaa mtoto mwanamume, akamlea, hatta akawa mkubwa.

Yulo mtoto akamwambia mamaye, jina langu nini '? Akamwambia, ngoja, kesbo tutafanya karamu, tutawaita watu, waje wale, nipate kukupa jina alionipa babayo.

Akakaa, assubui akafanya karamu kubwa, akawaita wanajimu, wakaja kula karamu, akawaambia, mtoto wenu leo nitampa jina alionipa babaye. Walcamwambia, mpe.

Akawaambia, jiua lake, Hassibu karim ad dini. Wakamwambia, lieri.

Akatiwa cliuoni kusoma, alipokwisba soma, akatiwa kiwaudani kushona nguo, asijue, akatiwa kufua fetba, asijue, killa kazi anayofuudisbiwa hajiii. Mamaje akauena, bassi, kaa kitako, mwauangu. Akakaa kitako akila na kulala.

Akamwambia, baba alikuwa ua kazi gani? Akamwambia, alikuwa tabibu mkuu sana. Akamwambia, viwapi vyuo vyake vya utabibu? Akamwambia, siku nyingi zimepita, katezame ndani, kana viko. Akaenda. akatezama, akaona vimeliwa na wadudu imesalia gombo moja, akatwaa, akasoma, akaona dawa zile zote.

Hatta siku biyo wakaja jirani zake wakamwambia raamaye, utupe sisi huyu mtoto tukaende naye kuchanja kuni. Nao, wale watu wanne, kazi yao kuchanja kuni, wakija, wakiuza mjini. Nao bupakia kuni juu ya puuda. Mamaye akawaambia, vema, kesbo nitamnunulia punda, mfuatane nyote.

Assubui mamaye akamnunulia punda, wakaja nale watu, wakafuatana naye kazini. Wakaeuda, wakapata kuni nyingi, wakaja nazo mjini kuza, wakagawanya fetlia.

Na siku ya pili wakaenda tcna, na siku ya tatu, ua siku ya nne, na siku ya tano, na siku ya sita. Hatta siku ya sabaa, walipokwenda, kukatanda wingu, ikaiiya mvua, wakakimbia kujificba chiui ya jabali.

Yule Hassibu amekaa maliala pekeyake. Akatwaa

jiwe, akagonga chini, akasikia panalia wazi. Akawaita wenziwe, akawaambia, liapa panalia wazi !

Wakamwambia, gonga, akagonga, wakasikia panalia wazi, wakamwambia, tuchimbe. Wakacbimba, wakaona shimo kubwa, limekaa kaua kisima, wakaangalia ndani mna asali, limejaa tele.

Wakaacba kuni, ikawa kucliukiia asali, kiilla siku. Na yule Hassibu ndiye, aliyeliona mbelc ilc sbimo la asali. Wakamwambia, we we iugia mmo ndani, uliiteka asali, nkatupe sisi, tukaende tukanze mjini, liatta tukiislia, tAipate kugawanya fetba. Akanena, venia,

Ikawa kazi zao kiilla siku miezi mitatu, wakapata niali mengi.

Hatta asali ilij)okwislia, imesalia cbini kabisa nako mbali, wakamwambia, iugia wewe ndaui kule, iikwangue iliosalia cbini, ukiisba, tutakupa kamba, usbike, tukupandisbe juu. Yule akakubali, akakusanya, akawaambia, nipeni kamba. Wakamwambia, bapana kamba, ngoja kwanza, inakuja. Wakafanya sbauri, wakasema, Imyu na tumwacbe mumo liumo ndani ya sbimo, tugawanyc sisi mali.

Akaondoka mmoja, akasema, mama yake, tutamwambiaje ? Akaondoka mmoja, akajibu, akamwanibia, tutamwambia, mtoto wako aliondoka, kwenda cliooni, akukamatwa na simba, yeye na punda wake, nako ndani ya niwitu tusiweze kumtafuta sana, lakini tukasikia simba analia, tukajua aliyemkamata ni yeye simba.

Wakaenda zao mjini, wakamwambia mamaye. Mamaye akalia sana, akakaa matanga, batta yakaisba. Wale wakagawanya fetba, wakasema, tumpelekee na mama ya rafiki yetu kidogo fetba, wakampelekea. Bassi kulla

siku, yule humpelekea mchele, yule humpelekea mafiita' humpelekea kitoweo, humpelekea nguo, kulla siku.

Bassi hapa, turejee aliko Hassibu.

Amekaa siku ya kwanza, siku ya pili, siku ya tatu, akajua wenziwe wamemtupa, akashukuru Muungu. Akatembea ndani ya shimo, shimo kubwa sana. Usiku bulala mlemle, assubui akiamka, bupata asali kidogo, akala. Hatta siku moja amekaa kitako anawaza, akaona ngc akaanguka chini, mkubwa sana, akamwua.

Akakaa kitako, akafikii-i, nge buyu anatoka wajji '? Labuda pana tuudu mahala, nitakwenda kutafuta. Akaenda, akaona tundu ndogo, aona mwangaza mbali sana, akacbokora kwa kisu, ikawa tundu pana sana, akajiita, anaona mbali weupe na mwangaza, akaenda. Hatta akifika, akaona kiwanja, ametokea mahala pakubwa sana.

Akaona ujia, akafuata njia, akaenda, akaona nyumba kubwa ya mavre, akaona na viti vingi, na mlango wake wa tbahabu, na kufuli yake ya tbahabu, na ufimguo walie wa lulu, akatwaa, akafmigua, ndani akaona sebule kubwa, na viti vingi, akaona kiti kimoja cba tbahabu, kimenakishiwa kwa lulu na jawahir na fusfiis, akaona na kitanda kimetandikwa sana vizuri, akaenda akalala.

Hatta marra hiyo asikia watu wanakuja wengi. Wakaja hatta nyumbani, wakaona mlango umefunguliwa, wakaingia ndani. Na yule anayekuja ndiyc Sultani wa nyoka.

Asikari wake w^akajaa uwanjani, yee na mawaziri wake wakapita ndani, wakaona ajabu, wakamwona mtu amelala

juu ya kitauda, ua kile ndiclio kitauda clia Sultani, anachokaa. Wakataka kumwua, akawaambia, mwacheni, msimwue, niwekeni kitini, waka'mweka juu ya kiti.

Akawaambia, mwamuslieui polepole, wakamwamusba. Akaondoka, akakaa kitako, akaona nyoka wengi, wainemzunguka, akamwona yule mmoja mzuri sana, amcvaa nguo za kifaiune.

Akamwuliza, wewe nani ? Akamwambia, mimi Sultani wa nyoka, na hii nyumba yangu ; akamwuliza, na wewe nani ? Akamwambia, mimi Hassibu karim ad dini. Watota wapi? Akamwambia, sijui ninapotoka wala ninakokwenda. Akamwambia, starebe ; akawaambia asikari wake, enendeni mkalete matimda yote mwituni, tumkerimu mgeni.

Wakaenda, wakaleta kulla tunda, waka'mwekea mbele sinia nzima, wakamwambia kula. Akala batta akasbiba,' wakampa maji, akanywa. Bassi, akakaa kitako, wakazumgumza.

Yule Sultani wa nyoka akamwuliza Hassibu, nipe kisa cbako, toka ulipotoka kwenu batta leo. Akampa kisa cbote kilicbompata njiani batta akafika pale.

Nave Hassibu karim ad dini akamwuliza Sultani wa nyoka, unipc kisa cbako nawe, nij)ato kujua. Akamwambia kisa cbangu kikubwa sana.

Akamwambia, nalikaa zamani moja, tukaondoka bapa kwenda jabali Al Kaf, kwenda kubadili bawa. Nikakaa batta siku moja nikamwona mtu akija nikamwuliza, watoka wapi wee? Akauianibia, mimi natoka mjini kwctu, ninapotea katika barra. Nikamwambia, weye mtoto wa nani? Akaniambia, uiimi jiua laugu Bolukia, na baba

yangu Sultani amekufa, uikaenda kufungua kaslia, nikaoua mkoba, nikaufungiia, umetiwa kisanduku cba shaba, nikafungua, iidani umefungwa kwa joho, nikaf uiiua joho, nikaona clmo, nikasoma mimi, nikaona sifa nyingi za mtume. Nikafanya sliauko kiimwona mtu huyu. Nikawauliza watu, wakaniambia, bado bajazalivva. Nikasema, mimi nitapotea hatta nimwone. Nikaaclia mji wangu na maii yangu, ni katika kupotea batta sasa sijamwona mtu huyo.

Na mimi nikamwambia, utamwoua wapi, bajazalivva bado? Labuda ungalipata maji ya nyoka, ungaliwcza kuishi, usife, hatta ukaouana naye, lakini sasa baifai, yako mbali maji ya nyoka.

Akaniambia, kua beri tena, nitapotea mimi. Nikamwambia, kua heri. Akaenda zake.

Hatta akafika Misri, akainwona mtu, akamwuliza, v/cyc nani? Akamwambia, mimi Bolukia. Akamwuliza, na weye nani ? Akamwambia, mimi jina langu Alfan. Akamwambia, uuakwenda wapi ? Akamwambia, mimi nimeacha mji wangu, na ufalme wangu, na mali yangu, namtafuta mtume.

Akamwambia, utamwona wapi weye, naye hajazaliwa bado ? Lakini sasa tukamtafute Sultani wa nyoka, tukimpata buyu, atatupa dawa sisi tutakwenda batta alipo nebii Sulimani ; tuta2)ata pete yake, tutawale sisi, na Majini yote yatakuwa chini yetu, tutakalo tutawaamru.

Akamwambia, mimi nimemwona Sultani wa nyoka katika jabali Al Kaf. Akamwambia, twenendc bass. Na yule Alftin moyoni mwake anataka pete ya nabii Sulimani apate kutawala, yee awe mfalme wa Majini na ndege. Yule Bolukia ataka kmuwona mtume, ndio sbauko yake.

Alfan akamwambia Bolukia, sasa tufanye tundu ya kumtegea Siiltani wa nyoka, akiisha ingia ndani ya tundu, tulifunge, tumchukue.

Akamwambia, haya. Akafanya tundu, akitia vikombe viwili, kimoja cba maziwa, kimoja cha mvinyo. Wakaenda batta wakafika jabalini.

Nipo sijaondoka bado kwenda mjini kwangu. Wakaenda, wakaweka tundu ile, nikaingia ndani nikanywa mvinyo, nikanilevya, wakanifunga, wakanicbukua.

Hatta niliijoamka, naona nimecbukuliwa na watu, na yule Bolukia yuko ndiye alionicbukua. Nikanena, waana Adamu si wema, wataka nini sasa ? Wakaniambia, twataka dawa tupake miguuni mwetu, tukanvage babari batta tufike tunakotaka. Nikawaambia, twendeni.

Wakaenda nami batta kisiwani, na kisiwa kile kiiia miti miugi. Xa ile miti ikiniona bunena yote — mimi dawa ya fullani — mimi dawa ya fullani — mimi dawa ya kitwa — mimi dawa ya miguu — batta ule mti ukasema, mimi, mtu akipaka miguimi bupita juu ya babari.

Wakanena, ndio tutakao. Wakatwaa mwingi. ^^'akarudi, wakauipeleka batta pale jabalini. Wakanifungua, wakaniacbia. Wakaniambia, kua beri, nikawaambia, kuaberini.

Wakaenda zao, wakipata babari bupaka miguuni, wakapita. Wakaenda vivyo bivyo batta wakafika siku nyingi sana wakakaribia alipolala nabii Sulimaui. Mubala karibu, Alfan akafanya madawa yake, wakaenenda.

Naye nabii Sulimani anangojewa na Majini. Wakakaribia wale wawili, wakasikia mtu anasema. Na nabii Sulimaui ainelala na mkono ameuweka kifuani, na pete kidoleni. Yule mtu akamwambia, akamwita Bolukia, unakwenda wapi weye? Akamwambia, nimefuatana na Alfaii, auakweucla twaa jiete ile. Akamwambia, rucli weye, buyu atakufa.

Alfan akamwambia Bolukia, ningoje liapa weye. Akaenda yee, akikaribia kutaka kusbika pete, akapigiwa ukelele, akarushwa hapa hatta kule. Akarudi, asikubali, akaenda marra ya pili akataka kuishika pete, akapuziwa, akateketea kamma jifu.

Na yule Bolukia anaona pia, akasikia mtu akimwambia, rudi, enda zako, buyu tbalimu amekwisba kufa,

Akarudi Bolukia, akaja zake hatta njiaui akaona babari, akapaka dawa yake miguuui, akavuka, akaenda kisiwa kingine, hatta akaisha akapaka dawa tena akavuka. Ikawa ndio kazi yake siku nyingi sana, na miezi mingi, na miaka mingi inakwisba naye njiani.

Akaenda hatta siku moja akamtokea mtu, akamwona amekaa kitako, akampa salaam, naye akamjibu. Akamwuliza, weye nani ? Akamwambia, mimi, jina langu, Jani Shah, weye nani ? Akamwambia, mimi Bolukia, akamwuliza, wafanya nini hapa ?

Pana makaburi mawili, na yule mtu amekaa katikati ya makaburi, hulia sana, kiisha akacheka, akashukuru Muuugu. Akamwuliza, nipe kisa chako wewe. Akamwambia, kisa changu kikubwa, lakini nipe chako weye kwanza, umetoka wapi, unakwenda wapi ?

Akamwambia, miye ni mtoto wa Sultani, baba yangii amekufa, nimetawala mimi. Hatta siku moja nikafungua kasha la baba, nikaona mkoba, ndani na chuo, nikasoma chuo kile, nikaona sifa za mtume, nikafanya sbauko saua ya kumwona, nikatoka mimi katika mji wangu, nikapotea katika mwitu kmntafuta mtu huyo. Na kulla mtu nimwonaye huniambia, bajazaliwa bado. Na hatta sasa ni katika mtafuta bado. Nikali nikienda katika barra.

Akamwambia, kaa kitako bassi, nikiipe kisa changu toka mwanzo hatta sasa. Akamwambia, nipe, nimekwisha kaa kitako.

Akamwambia, mimi, jina langu Jani Shah, na baba yangu, jina lake Taighamusi, Sultani mkubwa. Naye kulla siku ikipata mwezi hueuda mwituni kwenda kupiga nyama. Na mwanawe ni mimi tu mmoja, anipenda sana. Hatta siku hiyo nikamwambia, baba, tufuatane m^vdtuni. Akaniambia, kaa kitako, usiende mahali. Nikalia sana mimi, baba yangu akaniambia, twende, usilie.

Tukaenda zetu mwituni, na watu wengi wanaokwenda. Hatta tulipofika mwituni tukala chakula, tukaisha, bassi kulla mtu tukaingia mwituni tupige nyama.

Na mimi na watumwa wangu, watu sabaa, tukaenda njia yetu ngine, hatta tukifika mwituni, tukaona paa mzuri mno tukamfukuza hatta baharini, tusimpate. Akaingia majini paa, tukatwaa mashua, tukaingia mimi na watumwa wangu watu wanne, wale watatu wakarudi kwa baba. Sisi tukamfukuza paa hatta tusiuone mji, tukamkamata paa, tukamchinja. Tulipokwisha mchiuja, ukavuma upepo mwingi, tukapotua.

Wale watumwa, wale watatu, walipofika kwa baba yangu, akawauliza, yu wapi bwana wenu ? Wakamwambia,

twalimfukuza paa, liatta tukafika pwani, yule paa akaingia baliarini, wakaiugia masliuaui, yee bwana na watu wanne, wakamfukuza, sisi tukarucli.

Baba yangu akasema, mwanangu amekwislia potca. Akaenda zake mjini, akakaa matanga, akasbukuin Muungu.

Sisi tukaangukia kisiwani. Paria ndege wengi. Tukatafuta matuuda tukala, tukatafuta na maji tiikanywa. Hatta usiku, tukapanda juu ya mti tukalala. Alfajiri tukaingia masliuani mwetu, tukapotea, tukafika kisiwa kingine clia pili, hapana mtu awaye yote. Tukashuka, tukala matunda mengi, hatta usiku tukapanda juu ya mti, tukalala, wakaja nyama mbwayi, wakacbeza sana.

Hatta assubui tukakimbia, tukaenda kisiwa cba tatn, tukifika tukitafuta matunda, tukaona mtofaa umezaa sana. Tukitaka kucbuma, tukasikia mtu, akatukataza, akiuena, msicbume, mtofaa u wa mwenyewe mfalme, nimeviekwa kuuugojca. Hatta usiku, wakaja kima wengi, wakafurabi sana walipotuona sisi, wakatutafutia matimda wakaletca, tukaja, tukala, batta tukasbiba.

Wakasema, mtu buyu tumfanye Sultani wetu. Tule mmoja akanena, watakimbia assubui bawa. Wakasema, kaivunjeni masbua yao. Wakaenda, wakaivunja.

Hatta assubui tukiondoka kukimbia, tukaencnda j^wani, masbua yetu imcvunjwa. Bassi, tukarudi, tukakaa kitako wakatulctca cbakula, tukala, na maji, tukanwa. Na wale kima wanatupcnda sana sisi, bawatiipcndi kuondoka. Siku nyingi tukakaa.

Hatta siku moja tukaenda kutembea, tukaona nyumba

kubwa ya mawe, na nilaugo wakwe umeandikvva. Nikasoma Diimi, ya kwamba, mtu anaokuja liapa kisiwani, liawa kima hawamwachi kumpenda muo mfanya udio mfalme wao. Na atakapokwenda zake, liapati njia, lakini iko njia moja, imelekea kibula, liufuata njia liiyo, hutaona uwanja mknbwa, una simba na chui na nyoka, mtapigana nao, mkiwashinda, mtapata njia, mtakwenda mbele, mtaona uwanja mgine, una tungu wakubwa, kana mbwa, na meno yao kana mbwa, wakali sana, mtapigana nao, mkiwashinda, mtapata njia ya kupita.

Tukafanya masbauri, wale watumwa wangu wakaniambia, tuenende, tukapone ao tukafe, na sisi sote tuna selaba zetu.

Tukaeneuda batta tukafika uwanja wa kwauza, tukapigana, wakafa watumwa wangu wawili. Tuknenda zetu, tukapita, tukaenda wa pili, tukapigana, wakafa watumwa wangu wawili, nikapona mimi.

Nikapotea siku uyingi, batta nikatokea mji. Nikakaa kitako pale mjiui, nnatafuta kazi, sipati. Akatokea mtu, akaniambia, wataka kazi ? Nikamwambia, nataka. Akaniambia, twende zetu, tukaenda kwake.

Akacbinja ngaraia, akatwaa ngozi ile, akaniambia, nitakutia ndani ya ngozi, wende juu ya jabali, ndcge atakucbukua, ukiiika atakufungua, usukume vito cbini, ukiisba nitakusbusba mimi.

Akanitia ngozi ile, akaja ndege, akanicbukua akaniweka juu ya jabali, akataka kuuila, nikaondoka, nikamfukuza ndege, akaruka. Nikasukuma vito cbini vingi, nikamwambia, nisbusbe, bass ! Asinijibu neno, akaenda zake.

Nikasema, nimekufa mimi. Nikaenenda m^ituni siku uyingi. Nikatokea nyumba moja, nikamwona mzee katika nyumba, akuuipa cbakula ua maji, nikasliukuru Muuugu.

Nikakaa kitako pale, akauipcuda kana mwanawe. Akanij)a fuugiio zote za nyumba, akaniambia, fungua kulla utakapo, ela chumba biki kimoja usifungue. Nikamwambia, vema, baba.

Nikakaa, akatoka yee kwenda kutembea, nikafungua mimi, nikaona bustani kubwa, na mto unapita. Marra wakaja ndege watatu, wakatua pale mtoni. Marra wakageuka watu, wakaoga mtoni, na wazuri mno wale watatu waauawake. Nikawatezama batta walipokwisba kuoga, wakavaa nguo zao, wakaruka.

Nikarudi mimi, uikafunga mlango, nisiweze kula kitu. Hatta baba yangu akaja, akaniuliza, ima nini? Nikamwambia, nimekwenda katika bustani, nimeona waanawake watatu, wamekuja kuoga, wamekwisba, wameruka, na yule mmoja nampeuda mno, nataka kumwoa, kama sikumpata nitakufa.

Akaniambia, wale bawapatikani, wale watoto wa Sultani wa majini, ua kwao mbali sana, mwendo miaka mitatu. Nikamwambia, sijui, sbarti unipatie. Akaniambia, ngoja marra bii, watakapokuja kuoga, ujificbe, utwae nguo za yule umpendaye sana.

Nikacnda nikaugoja, batta walipokuja wakavua nguo zao, nikazitwaa, nikazificba. Na yule ndio mdogo wao, na jiua lake Scycdati Sbemsi. Walipotoka wakavaa nguo zao, wale nduguze, yee akatafuta zake, asizione. Nika-

mwambia, uiuazo mimi, AJxaniambia, nipe mwenyewe, uataka kucuda zangu. Nikamwambia, mimi nakupenda Sana, nattika kukuoa. Nataka kwcnda kwa baba yangu. Nikamwambia, liucndi.

Wakaruka Avale nduguze, wakaenda zao, nikamcbukua kwetu, yule baba yangu akanioza. Akaniambia, ngno Lizi usimpe, zificbc sana, akizipata mwenyewe, ataruka kwenda zake kwao. Nikazicbimbia chini, uikazitia.

Hatta sikii biyo nimetoka kwenda kutembea, akazifucua, akazivaa mwenyewe akaruka, akakaa juu ya dari, akamwambia mtumwa wake, bwaua wako akija mwambia nimekwenda zangu kwetu, kama anipeuda anifuato. Akaruka, akaenda zake.

Hatta nilipokuja, nikaambiwa, mkewo amckwenda zake kwao. Nikapotea nikimfuata miaka mingi.

Hatta niliijofika karibu na mji nikaona watu, wakaniuliza, weye nani ? Nikawaambia, mimi Jani Sbah. Mtoto wa nani? Nikawaambia, mtoto wa Taigbamusi. Wakaniambia, weye ndiyc uliye umeoa bibi yetu? Nikawauliza, nani bibi yenu? "Wakaniambia, Seyedati Sbemsi. Nikawaambia, miye. Moyo wangu ukafurahi sana. • Wakanichukua hatta mjini kwao. Akamwambia babaye, huyu ndio mume wangu aliyenioa. Nikapendwa sana, nikakaa siku nyingi.

Babaye akaniambia, mcbukua mkewo, kama wataka kwenda kwemi. Tukapewa Majini, wakatucbukua kwa siku tatu. Tukafika, tukakaa mwaka.

Nikascma, twendc, tuaugalie baba yetu. Mke wangu akaniambia, twende. Hatta tukifika bapa, mke wangu

akacndii kuoga. Hatta akitoka. amekufa, nikamzika Lapa. Wale Majini wakaonda kwa babaye kumvvambia, mwanavvo amekufa. Babaye akasenia, kamwiteni Jani Sb.ah, aje, aoc liuyu mtoto mgine. Wakaja kuniambia. Nimesema, sitaki, nitachimba kaburi la pili, nikifa, niiugie ndaiii. Ndio kisa changu.

Akakaa hatta akafa. Na yule Bolukia akasnda zake, ftkafa njiani.

Sultani wa nyoka akamwambia Hassibu, na wewe ukienda kwenu utanifauya vibaya. Akamwambia, sitakufanya vibaya, nipeleke kwetu. Akamwambia. miye najua, nikikupeleka kwenu, utarudi, uje, uuiue. Akamwambia, sithubutu, nipe kiapo, niape. Akampa watu, wakampeloka kvrao. Akamwambia, ukifika kwenu, usiende kuoga panapo w^atu wengi. Akamwambia, siendi. Wakampeleka kwao, hatta walipofika, wakarudi wale, wakamwambia, kua heri. Akaenda kw^a mamaye, akafurahi sana mamaye.

Na mle mjini mwao, Sultani hawezi sana, na dawa yake sharuti apatikane Sultani wa nyoka, auawe, nyama yake itokoswe, ndio dawa.

Yule waziri akaw^eka watu katika hamami, akawaambia, akija mtu kuoga ana alama tumboni mkamateni.

Yule Hassibu akakaa siku tatu, akasahau maneno ya yule ratiki yake Sultani wa nyoka, akaenda kuoga.

Wale asUcari wakamkamata, wakampeleka kwa waziri. Waziri akamwambia, utuj)eleke mahala alipokaa Sultani wa nyoka. Akamwambia, sipajui. Akawaambia, mfuugoni. Akafungwa akapigwa sana, akapasukapasuka maongoni. Akawaambia, nifungueni, niwapeleke.

Wakafuatana, wakaenda, hatta walipofika, Sultaui wa nyoka akamwambia, sikukwarabia, utakuja niua"? Akamwambia, si mimi, na angalia maongoni mwangu. Akamwuliza, nani amekupiga liivi '? Akamwambia, waziri. Akamwambia, bassi, sasa mimi nimekwisha kufa, lakini sbarti unicbukue Avewe batta kwenu. Akamcbukua, na ^ale asikari wakarudi, na yule wazii'i yumo mlemle.

Akamwambia njiani rafiki yake, mimi nikifika nitauawa, na nyama yangu itapikwa, povu la kwanza, waziri atakwambia kunywa wewe, nawe usinywe, litie cbupani, u'mwekee, la jiili kunywa wewe, xitakuwa tabibii mkubwa, la tatu ndio dawa la Sultani wenu. Na bili la kwanza akija akikuiJiza, umekunywa wewe la kwanza? Mwambie, uimekimywa, na bili la pili lako weye. Waziri atapokea, akiisba kimywa, atakufa, utapumzika robo yako.

Wakaenda zao, batta wakafika mjini, wakafanyiza vilcvile kama alipomwagiza rafiki yake.

Yule wazii'i akanywa, akafa, na lilc la pili akanywa yeye, na la tatu akamfanyia dawa la Sultani, akapona.

Akampenda sana Sultani, akawa tabibu mkubwa katika mji, akakaa raba kwa uzima batta kbatima.

Prevod

Izvirnik

Morda ti bo všeč tudi