Prevod

Brodolomca je naplavilo na obalo, kjer je od izčrpanosti zaspal. Ko je čez nekaj časa vstal in se ozrl proti morju, mu je očital, da ljudi privablja s svojim bleščečim videzom, ko pa jih sprejme vase, podivja in jih pogubi. Morje je tedaj privzelo žensko podobo in mu reklo: »Človek, ne krivi mene, temveč vetrove. Po naravi sem namreč mirno kakor kopno; vetrovi pa nenadoma planejo name, dvignejo valove in me razbesnijo.« Tako tudi mi za krivice ne smemo kriviti tistih, ki jih zagrešijo, kadar so podrejeni drugim, temveč tiste, ki jim ukazujejo.