Prevod

Nekoč so v vojski Wuja iz Weija brez posebnega razloga začeli izdelovati bele čepice; bela barva pa je bila zlovešče znamenje smrti in žalovanja. Sprva so jih spredaj prečno prešili, da bi se sprednja stran razlikovala od zadnje, in jih imenovali »čepice z obličjem«. Navada se je razširila. V obdobju Yongjia so šiv polagoma opuščali in jih imenovali »čepice brez obličja«. Ženske pa so si lase spenjale vse bolj ohlapno, tako da fige niso več trdno stale, lasje so jim prekrivali čelo in le oči so še gledale izpod njih. Biti brez obličja pomeni občutiti sram; zakrito čelo je podoba osramočenosti. Vse večja ohlapnost je naznanjala, da bo svet izgubil obredno spodobnost in pravičnost, se prepustil strastem in samovolji ter nazadnje zapadel v veliko sramoto. Dve leti zatem so izbruhnili nemiri v obdobju Yongjia, cesarstvo se je razklalo in razpadlo, preprosto ljudstvo pa je žalovalo v nesreči in od sramu ni več moglo dvigniti obraza.