O besedilu
Žitni klas
- Vir
- Grimmove pravljice
- Avtor
- Jacob in Wilhelm Grimm
- Jezik branja
- Slovenščina
- Jezik izvirnika
- Deutsch
- Čas branja
- 2 min branja
- Obseg
- 1 stran
- Naslov izvirnika
- Die Kornähre
O izvirniku
Grimmove pravljice
Gozdovi, čarobni predmeti in ljudska logika evropske pripovedne tradicije. Bralni jezik je Slovenščina, izvirnik pa prihaja iz vira Grimmove pravljice v jeziku Deutsch.
Besedilo
Žitni klas
Pred davnimi časi, ko je Bog še sam hodil po zemlji, je bila zemlja veliko rodovitnejša kakor danes: klasje takrat ni obrodilo petdeseternega ali šestdeseternega, temveč štiristoteri do petstoteri sad. Zrna so rasla po bilki od spodaj do vrha: kolikor dolga je bila bilka, toliko dolg je bil tudi klas. A ljudje so pač taki, da v izobilju ne cenijo več blagoslova, ki prihaja od Boga, temveč postanejo brezbrižni in lahkomiselni. Nekega dne je šla neka žena mimo žitnega polja in njen otročič, ki je poskakoval ob njej, je padel v lužo in si umazal oblekico. Mati je tedaj odtrgala prgišče lepega klasja in mu z njim očistila obleko. Ko je Gospod, ki je prav tedaj šel mimo, to videl, se je razsrdil in rekel: »Odslej naj žitna bilka ne nosi več klasa: ljudje niso več vredni nebeškega daru.« Ljudje, ki so stali v bližini in to slišali, so se prestrašili, padli na kolena in ga rotili, naj vendar pusti vsaj nekaj na bilki: čeprav si sami tega ne zaslužijo, naj to stori zaradi nedolžnih kokoši, ki bi sicer morale poginiti od lakote. Gospod, ki je predvidel njihovo bedo, se jih je usmilil in jim izpolnil prošnjo. Tako je na vrhu ostal klas, kakršen raste še danes.
Izvirnik
Die Kornähre
Naslednje strani prikazujejo izvirno besedilo za primerjavo.
Ein Märchen der Brüder Grimm
Vorzeiten, als Gott noch selbst auf Erden wandelte, da war die Fruchtbarkeit des Bodens viel größer als sie jetzt ist: damals trugen die Ähren nicht fünfzig- oder sechzigfältig, sondern vier- bis fünfhundertfältig. Da wuchsen die Körner am Halm von unten bis oben hinauf: so lang er war, so lang war auch die Ähre. Aber wie die Menschen sind, im Überfluß achten sie des Segens nicht mehr, der von Gott kommt, werden gleichgültig und leichtsinnig. Eines Tages ging eine Frau an einem Kornfeld vorbei, und ihr kleines Kind, das neben ihr sprang, fiel in eine Pfütze und beschmutzte sein Kleidchen. Da riß die Mutter eine Handvoll der schönen Ähren ab und reinigte ihm damit das Kleid. Als der Herr, der eben vorüberkam, das sah, zürnte er und sprach: "Fortan soll der Kornhalm keine Ähre mehr tragen: die Menschen sind der himmlischen Gabe nicht länger wert." Die Umstehenden, die das hörten, erschraken, fielen auf die Knie und flehten, daß er noch etwas möchte an dem Halm stehen lassen: wenn sie selbst es auch nicht verdienten, doch der unschuldigen Hühner wegen, die sonst verhungern müßten. Der Herr, der ihr Elend voraussah, erbarmte sich und gewährte die Bitte. Also blieb noch oben die Ähre übrig, wie sie jetzt wächst.
Nadaljuj z branjem
Morda ti bo všeč tudi
Zevsovi otroci in muze
Apolodorjeva knjižnica · 3 min branja
2 skupnih tagov
Rojstvo in dejanja Apolona in Artemide
Apolodorjeva knjižnica · 3 min branja
2 skupnih tagov
Demetra in Perzefona
Apolodorjeva knjižnica · 2 min branja
2 skupnih tagov
Splavitev ladje Argo
Argonavtika · 13 min branja
2 skupnih tagov