Prevod

Slišal sem, o kralj, tudi to zgodbo o ženskih zvijačah. Neki mož je s sabljo v roki stal na straži ob enem izmed kraljev. Imel je sužnjo, ki jo je ljubil, in nekega dne ji je, kakor je bila navada med njima, po svojem služabniku poslal sporočilo. Služabnik je sedel k njej in se začel z njo poigravati. Naklonila mu je srce in ga stisnila k prsim; ko jo je prosil, naj se mu vda, mu je ustregla. Medtem ko sta se ljubila, pa je na vrata potrkal njegov gospodar. Žena je pograbila služabnika in ga potisnila v klet, nato pa odprla vrata. Mož je vstopil s sabljo v roki in sedel na njeno posteljo. Približala se mu je, se z njim šalila in poigravala, ga stiskala k prsim in poljubljala. Tedaj je vstal in se ljubil z njo. Na vrata pa je potrkal njen mož. »Kdo je to?« jo je vprašal ljubimec. »Moj mož,« je odgovorila. »Kaj naj storim? Kako naj se rešim?« jo je vprašal. Rekla mu je: »Vstani, izvleci sabljo in stopi v vežo. Zmerjaj me in me žali, ko pa vstopi moj mož, odidi svojo pot.« Storil je, kakor mu je naročila. Ko je njen mož vstopil, je zagledal kraljevega zakladnika, ki je z golo sabljo v roki zmerjal njegovo ženo in ji grozil. Ko ga je zakladnik opazil, se je naredil osramočenega, spravil sabljo v nožnico in odšel iz hiše. »Kaj je bilo to?« je mož vprašal ženo. Odgovorila mu je: »O mož, blagoslovljena bodi ura, ko si prišel! Vernemu človeku si rešil življenje. Na strehi sem predla, ko je k meni pribežal služabnik, ki so ga preganjali. Ves iz sebe je sopel od strahu pred smrtjo, za njim pa je hitel ta mož z golo sabljo in ga vztrajno zasledoval. Služabnik se mi je vrgel pred noge, mi poljubljal roke in stopala ter dejal: ‘Gospodarica, reši me pred človekom, ki me hoče po krivici ubiti!’ Skrila sem ga v našo klet. Ko je ta mož vstopil z izvlečeno sabljo in zahteval, naj mu ga izročim, sem zatajila, da je pri meni. Zato me je začel zmerjati in mi groziti, kakor si sam videl. Hvala Bogu, da te je pripeljal k meni, saj sem bila vsa obupana in nisem imela nikogar, ki bi me rešil.« Mož ji je rekel: »Prav si storila, žena! Bog naj te nagradi in ti poplača tvoje dobro delo.« Nato je stopil h kleti in poklical služabnika: »Pridi ven, nič hudega se ti ne bo zgodilo!« Služabnik je prestrašen prilezel iz kleti, mož pa ga je miril: »Oddahni si, nič se ti ni treba bati.« Sočustvoval je z njim zaradi vsega, kar ga je doletelo, služabnik pa je molil zanj. Nato sta skupaj odšla, ne da bi vedela, kaj je spletla ta žena. Vedi torej, o kralj, da je tudi to ena izmed ženskih zvijač, in nikar ne zaupaj njihovim besedam. Kralj je zato opustil misel, da bi dal ubiti svojega sina.

Ko je napočil tretji dan, je sužnja stopila pred kralja, poljubila tla pred njim in mu rekla: »O kralj, izterjaj pravico zame od svojega sina in ne poslušaj svojih vezirjev, saj v današnjih vezirjih ni nič dobrega. Ne bodi kakor kralj, ki je zaupal besedam svojega hudobnega vezirja.« Kralj jo je vprašal: »Kako pa je bilo to?«