Prevod

Pred davnimi časi je veliki duhovnik Jōkan prebival v svetišču Senjuin v predelu Saitō. Svetišče je bilo obrnjeno proti jugu in je gledalo na goro Ōtake. Na njenem severozahodnem pobočju je stala velikanska skala, podobna zmaju z razprtimi žreli. Menihi, ki so živeli nasproti tej skali, so umirali mladi in mnogo jih je pomrlo. Sprva nihče ni mogel doumeti, zakaj umirajo, sčasoma pa so ljudje začeli govoriti, da je kriva skala. Poimenovali so jo Skala strupenega zmaja. Zaradi nje je predel Saitō vse bolj propadal in sameval. Tudi v svetišču Senjuin je umrlo veliko ljudi, zato je bilo tam težko prebivati. Ko si je veliki duhovnik ogledal skalo, je pomislil: »Res je podobna zmaju, ki na stežaj odpira svoje veliko žrelo. Očitno je nekaj resnice v tem, kar pravijo ljudje.« Obrnil se je proti skali in sedem dni in sedem noči opravljal obrede zaklinjanja. Okoli polnoči sedme noči se je nebo pooblačilo in vse se je silovito streslo. Goro Ōtake so ovili črni oblaki, da je ni bilo več videti. Čez nekaj časa se je nebo zjasnilo. Ko se je zdanilo in so se ozrli proti gori, so videli, da se je Skala strupenega zmaja razletela na drobce in izginila. Odtlej so ljudje spet prebivali v Saitōju, ne da bi jih pestilo prekletstvo. Menihi iz Saitōja pa naj bi tistega opata še dandanes globoko častili in se mu spoštljivo klanjali. Tako se iz roda v rod pripoveduje o tem čudežnem dogodku.