Prevod
V času dinastije Han je bil He Chang iz Jiujianga nadzornik pokrajine Jiaozhou. Na obhodu svojega ozemlja je prispel v okraj Gao’an v poveljstvu Cangwu in zvečer prenočil v postojanki Huben. Še pred polnočjo se je izpod nadstropne stavbe prikazala ženska in ga poklicala: »Moj priimek je Su, ime E, vljudnostno ime pa Shizhu. Doma sem bila v vasi Xiu v okraju Guangxin. Zgodaj sem izgubila starše in tudi bratov nisem imela. Poročila sem se v družino Shi iz istega okraja, a usoda mi ni bila naklonjena in mož mi je umrl. Ostalo mi je sto dvajset zvitkov raznovrstnega svilenega blaga in služabnica po imenu Zhifu. Bila sem sama, brez opore in slabotna, zato si nisem mogla pomagati iz stiske. Sklenila sem oditi v sosednji okraj in tam prodati svilo. Pri Wang Boju, možu iz našega okraja, sem za dvanajst tisoč novcev najela volovsko vprego. Na voz sem naložila svilo in sedla nanj, vajeti pa prepustila Zhifu. Tako sva desetega dne četrtega meseca predlanskim prispeli pred to postojanko. Dan se je že nagibal k večeru in na poti ni bilo več popotnikov. Nisva si drznili nadaljevati, zato sva ostali tukaj. Zhifu so nenadoma zgrabile bolečine v trebuhu. Odšla sem do bivališča načelnika postojanke, da bi prosila za kaj za piti in za ogenj. Načelnik Gong Shou je prišel k vozu oborožen s sulico in helebardo ter me vprašal: ‘Gospa, od kod prihajate? Kaj imate naloženo na vozu? Kje je vaš mož? Zakaj potujete sami?’ Odgovorila sem: ‘Čemu se trudite s takšnimi vprašanji?’ Tedaj me je Shou prijel za roko in dejal: ‘Mlada in lepa si. Upam, da bi se lahko malo poveselila.’ Prestrašila sem se in se mu uprla. Potegnil je nož in me zabodel pod rebra; v hipu sem umrla. Nato je zabodel še Zhifu in tudi ona je umrla. Pod stavbo je izkopal jamo in naju pokopal skupaj, mene spodaj, služabnico zgoraj, nato pa odnesel najino imetje. Vola je ubil in voz zažgal; okovje koles in volovske kosti je zmetal v suh vodnjak vzhodno od postojanke. Krivica moje smrti je ganila visoka nebesa, sama pa se nisem imela komu pritožiti. Zato sem prišla iskat pravico k vam, presvetli gospod.« He Chang jo je vprašal: »Če dam zdaj izkopati tvoje truplo, po čem bomo vedeli, da je res tvoje?« Ženska je odgovorila: »Zgoraj in spodaj sem oblečena v belo, na nogah pa imam čevlje iz modrozelene svile. Nič od tega še ni strohnelo. Prosim, pozanimajte se v mojem domačem kraju in poskrbite, da bodo moje kosti počivale ob pokojnem možu.« Ko so izkopali trupli, je bilo vse natanko tako, kakor je povedala. He Chang se je nemudoma vrnil in poslal uradnike, naj primejo Gong Shouja. Med zasliševanjem z mučenjem je ta vse priznal. V okraj Guangxin so poslali nalog za preverjanje in poizvedbe so potrdile pripoved Su E. Prijeli so tudi Shoujeve starše ter brate in jih zaprli. He Chang je vladarju predložil poročilo o Shoujevem zločinu: »Po običajnem zakonu umor ne terja usmrtitve vsega rodu. Toda Shou je zagrešil strašno hudodelstvo in ga več let skrival; kazni po vladarjevem zakonu nikakor ne more uiti. Da duh sam pride vložit tožbo, se ne zgodi niti enkrat v tisoč letih. Prosim, naj vse obglavijo, da se pokaže moč duhov in božanstev ter izvrši kazen, ki jo terja nevidni svet.« Vladar je prošnjo odobril.
